Skrivni sestanek pod vaško streho

Pomlad leta 1920 je na Primorsko prinesla vse prej kot obljubljeno svobodo. Po razpadu Avstro-Ogrske so te kraje zasedle italijanske oblasti. Namesto sonca svobode, o katerem so pisali takratni časopisi, pa je nad kmeti in delavci visela težka senca raznarodovanja in policijskega pritiska. V zraku je bilo čutiti napetost; rodil se je odpor, ki je polnil strani delavskega tiska, kot je bil tržaški list Delo.30.4 1920 št.21

Skrivni sestanek pod vaško streho

Zgodba se odvija 30. aprila v hriboviti vasi Plužnje. V eni od domačih hiš se je tistega večera v popolni tajnosti zbrala skupina domačinov. Namen je bil jasen: ustanoviti krajevno komunistično organizacijo in se povezati v boju za pravice delavcev in kmetov. Za to priložnost je v vas prispel poseben gost – sodrug, pogumen govorec iz Idrije.

V izbi je vladala tišina, ki jo je prekinjal le njegov odločen glas. Govoril je o delavskih in kmečkih sovjetih, o koncu izkoriščanja in o svobodi, ki si jo bo proletariat moral priboriti sam. Zbrani vaščani, vajeni trdega dela in zatiranja, so požirali vsako njegovo besedo. Njegov govor ni bil le politični program; bil je krik upora proti novemu okupatorju, ki je obljubljal demokracijo, prinesel pa orožje in tuji jezik.

Miren potek sestanka pa je bil kmalu nasilno prekinjen.

Udarec »zastopnikov svobode«

Preden je govorec uspel dokončati misel, so se zunaj zaslišali težki koraki. V hišo so planili karabinjerji – možje v uniformah, ki so poosebljali pritisk italijanskih oblasti. Hitro in grobo so zastražili vsa vrata, s čimer so odrezali vsako pot za umik.

Med vaščani in karabinjerji je takoj nastal zid nerazumevanja. Vojaki so govorili le italijansko, domačini slovensko. V ozračju, nabitem z obojestranskim nezaupanjem, so karabinjerji začeli popisovati prisotne. Po končanem postopku so večino vaščanov izpustili domov, štiri domačine in pogumnega govorca iz Idrije pa so aretirali.

Napetost pred hišo in hiter pobeg

Ko so ujetnike vklenjene peljali iz hiše v temno noč, se je zunaj odvila prava drama. Trije izmed aretiranih domačinov so izkoristili trenutek nepazljivosti stražarjev, temo in poznavanje domačega terena. Kot blisk so se pognali v beg.

»Stoj!« je odjeknilo v noč, čemur je takoj sledilo pokanje. Karabinjerji so sprožili nekaj strelov v temo, vendar brez uspeha. Trije ubežniki so poniknili v varni objem domačih hribov, preostala dva – idrijski govorec in eden od domačinov – pa sta ostala v rokah oblasti. Orožniki so ju zgrabili še močneje in ju odpeljali proti sosednji vasi Otalež, kjer je bila karabinjerska postaja.

Mrzla noč v otaleški celici

V Otaležu z ujetnikoma niso izgubljali besed. Brez kakršnih koli vprašanj ali formalnega postopka so ju odvlekli pod streho postaje in ju zaprli v podstrešno luknjo.

To ni bila navadna zaporna celica, temveč gola, prazna in mrzla temnica. V njej ni bilo postelje, mize ali stola. Edino bivalno opremo sta predstavljali dve raztrgani vojaški odeji, ki so bile po besedah prič »še za konje preslabe«. Začela se je dolga, mrzla noč. Trdo ležišče na golih tleh, popolna tema in prisilni post so bili kazen za njune ideje. Generalni ukazi o človekovih pravicah, ki jih je razglašala nova država, v tej podstrešni luknji niso veljali nič – še posebej ne za komuniste, ki so zahtevali zrušitev buržoaznega sistema.

Jutranje zaslišanje in neustrašen pogled naprej

Naslednje jutro, okoli 10. ure, so ujetnika končno privedli iz temnice na daljše zaslišanje. Italijanski uradniki so mrzlično iskali znake takojšnjega prevrata, a so kmalu sprevideli, da iz tega enega sestanka ne bo izbruhnila takojšnja revolucija. Ker niso imeli pravne podlage za nadaljnje zadrževanje, so ju izpustili.

Dogodek v Plužnah pa ni prestrašil domačinov, ampak je dosegel ravno nasproten učinek. Izkušnja z brutalnostjo oblasti je med ljudmi utrdila prepričanje, da je edina prava svoboda tista, ki si jo bodo izvojevali sami. Kot je takrat poročal delavski tisk, je bil ta dogodek le še en dokaz, da se bliža »sodni dan« za tiste, ki izkoriščajo delovno ljudstvo, in da dan vstajenja prihaja preko vseh zatiralcev svobode.