nedelja, 7. junij 2026

Otalež




OTALEŽ

Podatki iz leta 2025-
Število prebivalcev-115
Površina naselja, km2 2,7

Na desnem bregu reke Idrijce se na skrajnem zahodnem robu Severne Primorske skriva vasica Otalež.( Ustno izročilo razlaga, da je vas dobila ime po studencu, ki je izviral iz tal.)
Ime kraja pa je najverjetneje izpeljano iz besede ‘odtaliti’ skopneti, saj ime kraja označuje nagnjen, na jug obrnjen svet, kjer sneg najprej skopni .Hribovsko naselje v Cerkljanskem hribovju, ki skupaj z okoliškimi samotnimi kmetijami šteje nekaj več kot 50 hiš, leži na sončni strani pobočja Bevkovega vrha (1051 m), središče vasice pa se dviga dobrih 600 metrov nad morjem. V bližini vasi manjši potoki, med njimi Mrtvaška grapa.
Vas ,je bila prvič omenjena, okoli leta 1290,ko je potekala t.i “rovtarska kolonizacija ”ko se je naselitev pomaknila tudi v bolj gorate in odročne predele Tolminskega je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so po posredovanju patriarha in njegovega gastalda ( Joannes Longo iz Čedada) prišli deloma iz Kamna in Čadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice iz sosednje kranjske strani ,ki je bila vključena v loško gospostvo.
Takrat zasledimo v listinah prvič zapisano ime vasi( Talisach),torej v času, ko so se podložniki začeli naseljevati na tolminsko ozemlje. Tedaj so bile naseljene vasi Plužnje, Otalež, Lazec in Jazne, ki so bile omenjene tudi v poročilu iz Čedada ,8.Avgusta 1310 (PLUSINA-Plužnje ,LAS Lazec, TOLSACH-Otalež, JASIM-Jazne).V Tolminskem urbarju iz leta 1377 je spet že zaslediti ime vasi Otalež(In villa de Othalisach sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2.) skupaj z ostalimi štirimi vasmi, ki jo obkrožajo (Lazec, Plužnje ter Dolenje in Gorenje Jazne).Imena gospodarjev kmetij ;Jacobus,Pulus,Primus,Juri,Lore,Juri tessedor(tkalec),Bochinis,Florianus.Otalež danes deli usodo s prenekatero podobno hribovsko vasjo.
Nažalost se počasi a vztrajno spreminja v t.i. spalno naselje za delavce, ki se po svoj zaslužek dnevno odpravljajo v dolino ter za dijake in študente, ki se domov vračajo le med vikendi. Pred nekaj leti je bremenu modernega časa podlegla vaška trgovina. Za piko na i pa sta pred leti svoja vrata (menda začasno) zaprla še leta 1978 zgrajena podružnična osnovna šola oddelek vrtca.
Začetki šolstva v Otaležu segajo v leto 1849.Leta 1877 je bila ustanovljena tudi župnjiška  šola. Po znameniti šolski reformi iz leta 1883 je tudi Otalež dobil svoje šolsko poslopje in začel se je redni šolski pouk. Šolo so začeli zidati leta 1881.Tu je od leta 1883 začel obvezen celodnevni pouk za vse otroke. Prvi učitelj v novi zgrajeni šoli je bil učitelj Anton Miklavčič(1883-85),sledil mu je učitelj Janez Hrast(1886)ki ga je nasledil učitelj Josip Kenda ,in leta 1889 učitelj Trebše Andrej, ki je poučeval do leta 1894,ko ga je nadomestil Andrej Sattler. Leta 1894 je enorazrednico v Otaležu obiskovalo 110 učencev. Šolsko leto se je začelo s sv. mašo, verouk je bil v šoli, veroučitelj je dobil plačano potnino , petkrat na leto je bila skupna spoved otrok, pri kateri so bili prisotni tudi učitelji kot običajno pri nedeljski maši. Učitelju Sattlerju so sledili -,Štauta (1908)Blaž Černe(1909),Ivan Matelič(1910),Stanko Trdan(1911),Rutar, Likar, Hubert Močnik(1914-15),Perko ,Florijan Faganel, Podgornik, Gizela Jevšček ,Peter Lapanja in leta 1925 domačin Alojzij Kokošar .Kokošarjeva naslednica je bila Marija Rutar, ki je poučevala od leta 1926 do leta 1930(leta 1925 poučevala v Jaznah),ko so poučevanje popolnoma prevzeli italijanski učitelji, ki niso znale slovensko, zato njihov pouk ni dosegel večji uspehov, saj so otroci porabili kar nekaj let da so kaj razumeli. Ker duhovniki niso hoteli v šoli poučevati verouk v italijanščini so ga pa učiteljice ,ki pa so morale imeti pooblastilo od škofije. Škofijski ordiranjat je zahteval mnenje domačega župnika glede sposobnosti določene osebnosti Na ta način je ostal v župnišču seznam skoraj vseh učiteljic iz časa italijanske okupacije. Italijanske učiteljice so poučevale do leta 1943.Po odhodu Italijanov je otroke v slovenščini učila Ivanka Pilat, sestra takratnega otaležkega župnika .Šolo je leta 1945 obiskovalo 33 otrok(19 fantov in 14 deklet)Med vojno je pogorelo z vasjo vred tudi šolsko poslopje, zato so po vojni domačini zgradili novo šolo. V času italijanske okupacije je bila v Otaležu nastanjena stalna postojanka fašistične policije in orožnikov. Orožniška postojanka je bila zgrajena leta 1928.
8. 5. 1910 je bila v Otaležu ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica ,registrirana 15. 6. 1910. Na občnem zboru 23. 3. 1924 spremeni naslov v CASSA POPOLARE DI PRESTITI IN OTTALES – LJUDSKA POSOJILNICA V OTALEŽU.Na občnem zboru 18. 10. 1931 je bil sprejet sklep o njeni likvidaciji, sodišče ga je potrdilo 30. 1. 1932.
Proti koncu 19 stoletja, predvsem pa na začetku 20 stoletja ,do začetka prve svetovne vojne se je iz Otaležkih vasi, v tujino izselilo kar nekaj družin, v upanju po boljšem življenju. Največ se jih je preselilo v ZDA in sicer v mesto La Salle pri Chicagu, kjer so si poiskali delo v tamkajšnem rudniku.
Cesta Straža-Plužnje-Otalež-Jazne zgrajena po letu 1909,asfaltirana leta 1974.
Na kmetiji pri Slabetu tik pod Bevkovim vrhom, je bila bila med drugo svetovno vojno pomembna partizanska postojanka, kjer so se po kapitulaciji Italije formirale rezne vojaške enote in se je od tod vodila glavna obramba partizanskega središča Cerkna. Dne 28. marca 1943 je okupator bombardiral Otalež s zažigalnimi bombami. Zgorela so skoraj vsa poslopja v sredini vasi .Pogorelo je 15 hiš, med temi šola ter 30 hlevov in gospodarskih poslopij. V času od 3 do 17. februarja 1943 je iz Otaleža, Lazca in Pluženj v partizane odšlo kar 36 vaščanov. 19.3 1944 so Nemci v Otaležu zbombardirali dve hiši, junija pa požgali tri četrt vasi in odgnali ljudi v internacijo. V tako imenovani nemški<<požigalski<< ofenzivi junija 1944,so nemški okupatorji s pomočjo Italijanskih črnosrajčnikov 14.6 v Otaležu požgali 7 hiš in 8 gospodarskih poslopij in umorili 3 domačine. Tisti dan so zgorele tudi Plužnje ,štiri dni prej 10.6 pa tudi vas Lazec. Vas je bila bombardirana tudi v 1.svetovni vojni(28.julija 1917),ko so italijanski letalci nad vas odvrgli 20 bomb.. Krajevni narodnoosvobodilni odbor Otalež je začel delovati leta 1945 in šele leta 25. 4. 1947 se je preimenoval v Krajevni ljudski odbor. Deloval je do 1. 4. 1952, ko je bil ukinjen. Obsegal je katastrsko občino Otalež (del) z naselji Jazne, Lazec (del), Otalež (del) in Plužnje.
Elektrifikacija vasi je bila izvedena v letih 1952-53.Zgrajen je bil zadružni dom. Prostorna dvorana v njem je služila za razne prireditve, predvsem prosvetnega društva, v sklopu katerega so delovali-pevski zbor, dramska sekcija ,orkester, zelo dejavni sta bili tudi glasbena šola in čitalnica…Leta 1953 je Glasbena šola v Idriji ustanovila svojo podružnico tudi v Otaležu, kjer sta poučevala honorarno učitelja Mohor Pavšič in Gruden Ludvik klavir in teorijo…ostali prostori v domu so služili za delovanje kmetijske zadruge, ki je skrbela za razvoj kmetijstva v teh krajih .V spodnjih prostorih pa je delovalo obrtno podjetje mizar, ki se je ukvarjalo predvsem z mizarstvom ,kakor tudi čevljarstvom. Nov vodovod v vasi je bil zgrajen leta 1954.
Razveseljivo je dejstvo, da se je v zadnjem desetletju v kraju močno okrepila in razširila društvena dejavnost. Žal je povsem zamrlo Prosvetno društvo Otalež s svojo dramsko skupino. Sicer pa dramska dejavnost ni bila edina v okviru Prosvetnega društva Otalež. Prosvetno društvo »Franc Bevk« Otalež je bilo ustanovljeno pod tem imenom leta 1946. Igralstvo je v sedemdesetih zamrlo, neprekinjeno pa je deloval Nonet France Bevk. Tudi Nonet France Bevk se je namreč rodil na gledališkem odru. Leta 1969 je namreč tedanji župnik, Joško Berce, režiral igro z naslovom Naša kri. Kot velik ljubitelj petja je obudil povsem usahlo, sicer dolgoletni pevsko tradicijo v kraju. Med tem, ko so na oder postavljali igro Naša kri, je nastal tudi nonet France Bevk, ki je za tisto priložnost naštudiral venček slovenskih ljudskih pesmi pod naslovom Nebo žari. Oktet France Bevk je prenehal z delovanjem ,na novo ustanovljeni Kvartet Echo, “hibrid” okteta France Bevk iz Otaleža, pa je nekaj časa uspešno ohranjal pevsko tradicijo s tega konca.
Ljubitelji športa se povezujejo v športno društvo Otalež ustanovljen v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ,Malo nogometni klub P.O.G ustanovljen leta 1983 in na novo ustanovljeni Plezalni klub Š.d Otalež je z  močno nogometno ekipo je v najboljših letih posegalo po najboljših rezultatih v Cerkljanski trim ligi v malem nogometu. Enako velja tudi  za M.n.k  P.o.g. Obe ekipi sta se udeleževali tudi turnirjev širom primorske regije. Zimski čas so člani društva namenjali udeležbi na smučarskih tekmah za Cerkljanski pokal. Vsako zimo so poskrbeli tudi za organizacijo smučarske tekme Jaznah , kjer so se tekmovalci potegovali za »otaleško lempo«. V Lazcu deluje društvo ljudskih godcev Stari meh,v Jaznah društvo za oživitev podeželja, v Plužnjah gasilsko društvo. Vsem društvom gre zahvala, da se vsako leto v Otaležu in okoliških vaseh zgodi kar nekaj odmevnih prireditev, ki omogočajo sproščeno druženje ljudi in ponesejo ime teh krajev navzven. Sicer pa je Otalež lahko tudi idilična izletniška točka, kjer se obiskovalcu ponuja čudovit razgled na Tolminsko hribovje s Krnom na čelu. Prav tako si obiskovalci Otalež lahko izberejo kot izhodiščno točko za pohod na 1051m visok Bevkov vrh.
Na severni strani vasi nad pluženjskim znamenjem je nekaj metrov pod stezo v redkem mladem gozdu komaj omembe vredna jama na planini. Rabila je v zadnji vojni kot partizansko zavetišče in shramba različnega važnega materiala. Pod Otaležem, v smeri proti Maruškovcu ob Idrijci, je v gozdnem pobočju brezen pod Prelohami. Zagotovo je ogleda vredna tudi župnijska cerkev sv. Katarine, ki je ena večjih v okolici.(Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske ali Sinajske v Otaležu, je bila zgrajena v 16. stoletju, obnovljena pa leta 1848.Cerkev iz druge polovice 19. stol. sestavljajo pravokotno zaključen prezbiterij, širša pravokotna ladja in zvonik, ki je prislonjen ob zahodno steno ladje. Oprema je iz druge polovice 19. stol.. Oltar je delo domačih mojstrov. Cerkev je bila že takoj relativno velika glede na število prebivalcev. Mere zanjo naj bi dobili tako, da so se v gručo zbrali vsi vaščani. Ker pa naj bi si ti želeli veliko cerkev, so prišli na merjenje oprtani s koši.

Ni komentarjev:

Objavite komentar