Iz Masor čez Vestfalijo v obljubljeno deželo: Življenjski usodi bratov Šavli
Na prelomu 19. in 20. stoletja je huda gospodarska stiska, ki jo je dodatno poganjalo pomanjkanje obdelovalne zemlje in pomanjkanje zaslužka v domačih krajih, prisilila tisoče Slovencev v iskanje kruha onkraj meja domovine. Med njimi sta bila tudi brata Šavli iz hribovitih Masor nad Idrijsko-Cerkljanskim hribovjem. Rodila sta se zakoncem Georgu (Juriju) Šavliju in Mariji Štucin: starejši Ignac leta 1875, mlajši Alojs pa tri leta kasneje, leta 1878. Kot nešteti vrstniki tistega časa sta kmalu spoznala, da jima domača gruda ne more zagotoviti preživetja, zato sta se v začetku prejšnjega stoletja podala na negotovo pot v tujino. Njuna pota sta se prepletala skozi nemška rudarska središča, njun končni cilj pa je postala obljubljena Amerika, kjer sta si ustvarila novi domovini in spremenila družinski priimek.
Alojs Šavli (Louis Saule): Od gozdne patrulje do uglednega trgovca v Bridgeportu
Ledina izseljenstva je v družini oral mlajši brat Alojs. Domovino je zapustil leta 1904, ko so bila prekooceanska potovanja že uhojena, a še vedno polna tveganj. Njegova prva postaja je bila Nemčija, natančneje pokrajina Vestfalija, ki je takrat zaradi hitrega industrijskega razvoja mrzlično zaposlovala delovno silo iz celotne Avstro-Ogrske. Alojs se tam ni zaposlil v rudnikih, temveč je služil pri avstrijski gozdni patrulji. V novem okolju je hitro pognal korenine; spoznal je domačinko Anno Gradwohl, s katero sta leta 1905 stopila pred oltar. Srečo mlade družine je naslednje leto, 1906, dopolnilo rojstvo prvorojenca, ki sta mu dala ime Louis Edward.
Vestfalija pa je bila za Alojsa le vmesna postaja. Veliki industrializacijski razmah v Združenih državah Amerike je ponujal še večje priložnosti, zato se je družina leta 1910 vkrcala na parnik in odplula čez Atlantik. Pristali so v Baltimoru, pomembnem pristaniškem mestu v Marylandu. Tam se je družinsko gnezdo znova razširilo: leta 1912 se jima je rodil drugi sin Edward Joseph, štiri leta kasneje, leta 1916, pa še hči Elsie.
Z novim življenjem v Ameriki je prišla tudi želja po popolni integraciji. Alojs se je prilagodil ameriškemu okolju, uradno spremenil svoje ime in priimek v Louis Saule ter leta 1917 ponosno prejel ameriško državljanstvo. Družina je svoj dokončni mir in uspeh našla v双mesta ob reki Ohio – v mestu Wheeling oziroma Bridgeportu (na meji med zveznima državama Zahodna Virginija in Ohio).
Leta 1918, tik ob koncu prve svetovne vojne, sta Louis in Anna pokazala izjemen podjetniški pogum ter odprla lastno trgovino z živili (grocery store) na naslovu 201 Sumpter Street. Trgovina je postala pomembno središče lokalne skupnosti, zakonca pa sta jo z marljivostjo in poštenim delom uspešno vodila skoraj tri desetletja, vse do Alojsove smrti. Poleg podjetništva je bil Alojs izjemno aktiven v družabnem in društvenem življenju rojakov. Bil je cenjen član bratovščine Bridgeport Eagles 995, slovenskega podpornega društva Boydsville SNPJ (Slovenska narodna podporna enota) št. 13 ter Nemškega dobrodelnega društva, kar priča o tem, da je znal prepletati svoje slovenske korenine, nemške družinske vezi in ameriško realnost. Alojs Šavli je po bogatem in delavnem življenju umrl leta 1947.
(Vir: časopis Wheeling Intelligencer, 4. 2. 1947)
Ignac Šavli (Ignatz Sauley): Skozi Dortmund do rudarskih revirjev Pennsylvanije
Starejši brat Ignac je domače Masore zapustil leto dni za bratom, leta 1905. Njegovo srce ga je najprej vodilo na Kranjsko, kjer si je ustvaril družino z izbranko Johanno Borgia. Kmalu po poroki pa je postalo jasno, da bosta morala kruh poiskati drugje. Pot ju je, po sledovih mlajšega brata Alojsa, vodila v Vestfalijo. Ignac si je kruh začel služiti z najtežjim, a takrat relativno dobro plačanim delom – spustil se je v temne rove enega od tamkajšnjih premogovnikov. Mlada družina se je ustalila v Dortmundu, enem največjih industrijskih središč regije. Tam sta se jima rodila prva dva otroka: leta 1906 sin Edward in tri leta kasneje, leta 1909, hči Jean.
Tako kot brat se je tudi Ignac leta 1910 odločil za ključni korak v neznano. Z družino so zapustili Nemčijo in prepluli ocean, vendar so za svoj novi dom izbrali drugo industrijsko srce Amerike – okrožje Allegheny v zvezni državi Pennsylvania, ki je slovelo po jeklarski in premogovniški industriji (v bližini Pittsburgha). Življenje v Ameriki je bilo rodovitno, saj se je v novi domovini družina povečala še za pet otrok. Zapovrstjo so se rodile hčere Mildred (rojena 1911), Mary (rojena 1913), Theresa (rejena 1917), Angeline (rojena 1921) ter najmlajši sin John, čigar natančno leto rojstva ostaja zavito v tančico zgodovine.
Tudi Ignac je v procesu amerikanizacije prilagodil svoj priimek novi domovini in postal Ignatz Sauley. Čeprav je bilo življenje priseljenskih rudarskih družin v Pennsylvaniji izjemno naporno in polno odrekanj, sta z ženo uspela na noge spraviti številno in ponosno družino. Ignac je preminul leta 1933 v Ameriki, novica o njegovi smrti pa je odjeknila tudi med izseljensko skupnostjo v Chicagu, kjer so se v takratnem slovenskem tisku z ustreznim zapisom poklonili njegovemu spominu.
(Vir: časopis Amerikanski Slovenec, Chicago, 9. 2. 1933, št. 27)
Zgodovinski pomen zgodbe bratov Šavli
Zgodba bratov Ignaca in Alojsa Šavlija je klasičen, a hkrati edinstven primer slovenske izseljenske epopeje z začetka 20. stoletja. Prikazuje tipično pot tistega časa: odhod iz revnih hribovskih vasi (Masore), začasno delo v rudarski Nemčiji (Vestfalija) ter končni prehod v ZDA, kjer so slovenske roke pomagale graditi ameriški industrijski razmah. S spremembo priimkov v Saule in Sauley sta brata postala del ameriškega talilnega lonca, prek delovanja v društvih, kot je SNPJ, pa sta ohranila neprecenljivo vez s svojo izvirno domovino in kulturo. Njun spomin danes ostaja zapisan v zgodovinskih tiskih na obeh straneh Atlantika in v kroniki njunih potomcev.
Ignac
i Alojs Šavli
 |
| Vir- Wheeling Intelligencer 4.2 1947 |
 |
| Vir-Amerikanski Slovenec (Chicago)9.2 1933 št.27 |
