Plužnje

 

PLUŽNJE

Število prebivalcev 104

Površina naselja, km2 2,1

Plužnje so mirna hribovska vasica v občini Cerkno, ki leži na desnem bregu reke Idrijce, jugozahodno od Pluženjske gore (1010m).Okoli vasi pašniki, njive in gozd. V preteklosti so se ljudje iz Pluženj in okoliških vasi večinoma preživljali z živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom. Te dejavnosti so danes v opuščanju, saj prebivalci kruh služijo v bližnjih mestih.
V letih 1280—90 ,ko je potekala t.i “rovtarska kolonizacija ”ko se je naselitev pomaknila tudi v bolj gorate in odročne predele Tolminskega je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so prišli deloma iz Kamna in Čadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice iz sosednje kranjske strani, ki je bila vključena v loško gospostvo ..Tedaj je bila naseljena vas Plužnje. V 14.stoletju je bilo pluženjsko ozemlje(contrata Plusin) podrejeno tolminskemu gastaldu ,kot rihtarija -oblika mlajše kolonizacije, a ne kot dekanija, ampak kot rihtarija (rictaria, ricteria,rictyria, rityria, rytiria). Kolonisti so tu imeli posebne pravice glede dajatev, tlake in sodstva, kar naj bi bila vaba za nove priseljence .Rihtar je bil nekakšen posrednik med kmeti in gastaldom. Od svoje kmetije ni plačeval davkov, ker je v imenu gastalda vršil nadzor in sodstvo nad kmeti v rihtariji. V vseh vaseh pluženske rihtarije so bile samo cele kmetije. Največji vasi sta bili Otalež in Plužnje, ki sta imeli po 8 kmetij. Lazec in Dolenje Jazne sta imeli po 6 kmetij. Manjše vasi so bile Gorenje Jazne (3 kmetije), Gorenja Mlaka (3 kmetije) in Dolenja Mlaka (2kmetiji). Cela pluženska rihtarija je vključevala tako 36 celih kmetij. Kot v dekanijah so bili tudi v pluženjski rihtariji po kmetijah nastavljeni kmetje, edino v Otaležu je eno kmetijo imel tkalec (tessedor) Jurij. V Plužnjah, kjer je stanoval rihtar, pa so bili dohodki ene kmetije namenjeni njemu, ne patriarhu („Stiendum est quod redite istius mansi quod reit Matcho pertinent rietaria Plusine”).

Leta 1377 je bilo v Plužnjah 8 domačij(In villa de Plusina sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2.),Imena gospodarjev kmetij;Tripin,Marinus,Bencho,Vorlicus,Vr
banus,Cacianus,Paulus,Matcho.
Kasneje lahko zasledimo, v raznih dokumentih,ime vasi zapisano v raznih jezikih ,kot naprimer-,Plusna,Plužne,Pluschnach b. Kirchheim, Pluschne b.Kirchheim,Plusina di Ottales..
Danes pa kraj šteje nekaj več kot 140 prebivalcev.

Leta 1911 v vasi ustanovijo prvo mlekarno za vse vasi ,ki je pomagala k boljšemu in rednemu zaslušku.Pet let prej leta 1906 je bil zgrajen vodovod za vas Plužnje .V odsek za gradnjo novega vodovoda za vas Plužnje, na volitvah 9.10 1905 so bili izvoljeni-Franc Kacin ,Ivan Gruden Jože Simonič , Anton Zajc in Matevž Zajc vsi iz Pluženj .Za nadzornika gradnje vodovoda je bil po odloku c.kr okrajnega glavarstva v Tolminu z dne 30.5 1905 določen Peter Bevk zidarski mojster iz Cerkna. Gradnja le-tega je zahtevala veliko materialnih in finančnih sredstev. Ko je bil vodovod zgrajen ,so vaščani začeli razmišljati o ustanovitvi prostovoljnega GD,d a bi lahko čuvali svoje in splošno ljudsko premoženje, za kar so vsi strmeli. Na pobudo tovariša Kofol Jakoba iz Pluženj in tovariša Žaklja-takratnega načelnika PGD Sp .Idrija ,je bilo PGD Plužnje ustanovljeno na ustavnem zboru 15.2 1909.

Takoj po ustanovitvi društva so člani začeli razmišljati in se pripravljati na gradnjo gasilskega doma ,ki se je začel graditi leta 1910.Že v istem letu je bil gasilski dom dograjen in izročen svojemu namenu .Dom je bil v celoti zgrajen s prostovoljnim delom.  Ves gradbeni material so člani pripravili sami. Apno so prinesli iz 4 km oddaljenih Masor. Kvalificirane delavce, ki so dom prav tako gradili prostovoljno ,so vaščani oskrbovali s hrano. Vse načrte za izgradnjo doma je napravil tovariš Štravs Franc iz Pluženj. Ves les za gradnjo doma je s prostovoljnim delom razžagal tovariš Eržen Urban. O blagoslovljenju gasilskega doma je poročal takratni časopis Slovenec 29.10 1910 ” V Plužnjah pri Otaležu blagoslovil je dne 9. t. m. č. g. župnik Vinko Buda nov gasilni dom; ob tej priliki je imel lep nagovor na gasilce, za kar se mu naj topleje zahvaljujemo. Slavnost se je vršila ob veliki udeležbi domačega in
tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana gasilna društva iz Idrije, Spodnje Idrije, Ledin, ženski podporni gasilni odsek iz Spodnje Idrije in gasilno društvo iz Cerknega. Odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo in izkazano prijaznost.”

Takoj .ko je bilo društvo ustanovljeno, so člani začeli razmišljati, kako priti do finančnih sredstev za nabavo gasilskega orodja in opreme. Prvi prispevek je društvo prejelo od Deželnega odbora Gorica in to v znesku 1000 kron. Za ta znesek je bila nabavljena ročna prevozna brizgalna, ki je takrat stala 900 kron .Lesene predmete, to je raztezale kljukaste in vse ostale lestve so člani sami napravili, vse s prostovoljnim delom. Za vsa dela je najbolj zaslužen tovariš Jakob Kofol, ki je v resnici največ prispeval-tako organizijsko kot s fižičnim delom .Za okrepitev društva, nabavo opreme in orodja, so se izvajale tudi nabiralne akcije po okoliških vaseh. Dohodke za nabavo orodja in opreme je društvo v glavnem ustvarjalo s prireditvami. Od prireditev je društvo v prvih letih po ustanovitvi ostalo tudi 700 kron čistega dohodka .Čim je bilo društvo ustanovljeno, je začelo aktivno delati in sodelovati pri vseh požarih in nesrečah-težave so bile v tem, da se je moralo društvo za prevoz ročne brizgalne posluževati volovske vprege, ker drugih prevoznih sredstev ni bilo na razpolago. Zaradi tega tudi gasilci kljub vsej požvrtovalnosti niso bili pravočasno na kraju nesreče .Pri prvem požaru je društvo sodelovalo v vasi Lazec ,ko je gorelo gospodarsko poslopje Petra Zajc. Pet gasilcev je takrat močno zbolelo. Vreme je bilo slabo in so bili do kože premočeni. Od ustanovitve do leta 1927 je društvo sodelovalo pri dvanajstih požarih. V zimskih mesecih leta 1924 so se v vasi Plužnje vršili sabotažni požari. Vsako noč je v vasi gorelo katero od stanovanjskih ali gospodarskih poslopij. Večje škode ni bilo povzročene ,ker je gasilsko društvo takoj ukrenilo vse potrebno-organiziralo je nočno stražno službo ter na ta način preprečilo oziroma so gasilci pravočasno pogasili vse nastale požare.8.8 1926 se gasilci iz Pluženj udeležijo gasilne vaje Zveze gasilcih društev Idrijskega okraja. Vaje v Idriji se udeležijo društva iz Cerkna, Sp. Idrije, Idrije z brizgalnami in Plužnje z vajo na lestvah. Vse do druge svetovne vojne je bilo društvo zelo aktivno. Med drugo svetovno vojno je bilo društvo skoraj povsem izčrpano. Glavni del orodja in opreme je bil odpeljan v Italijo, delno pa je bila tudi uničena .V letih 1942-43 so člani društva, kar jih je bilo še doma, vsi sodelovali pri reševanju in gašenju masovnih požigov naših vasi, katerih povzročitelj je bil nemški in italijanski okupator…….

Leta 1924 italijanski okupator v vasi ustanovi mlekarno, ki je delovala vse do razpada Italije leta 1943.

14. junija leta 1944 so nemški vojaki večji del vasi požgali, kar je bil za krajane velik udarec. Gasilski dom je po tem požigu služil kot prebivališče prizadetim krajanom in kasneje še kot šola.
Šolo so otroci iz Pluženj pred prvo svetovno vojno obiskovali v sosednjem Lazcu. Od leta 1937 pa vse do leta 1945 pa je pouk potekal tudi v Plužnjah.
Po vojni so domu s pomočjo subvencij prizidali še betonski stolp, nabavili motorno brizgalno. Požrtvovalno delo gasilcev ni ostalo neopaženo. Zaradi strokovne pomoči pri požarih, plazovih, suši in poplavah si je društvo prislužilo pohvalo NM za Slovenijo in odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. Trenutno društvo šteje več kot 80 članov, veteranov, pionirjev in mladincev.