Pod cerkljanskim vrhom izvir se odpira,
kjer potok Luknjica pot si utira,
v mirni vasi Lazec na robu gozda doma,
skrivnostno lepoto ta voda ima.
Skozi divjo grapo, tam sredi samot,
med drevjem in skalami išče svojo pot.
Bistra in čista v globino drsi,
kjer hladna svežina jo vselej živi.
Ko pot zaključi, ko potok potihne,
v Pirhovi luknji ponovno zadiha.
Tam v reko Idrijco se nežno zlije,
kjer večna lepota se v tolmunih skrije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar