Bilo je nekoč

Italijanska pisemska kuverta z žigom Ottales(Otalež) iz leta 1942(7.10)

Italijanska razglednica z žigom Ottales(Otalež) iz Leta 1940(6.7)

Dokument iz leta 1942-Porodničarka Zele Anna ,ki je službovala v Otaležu med 18.9 1940 in 15.10 1941 in njen odstop .

NOVI TAJNIK KLUBA ŠT.1 JSZ
Vir-Proletarec(Chicago) 8.5 1935 št.1443
Chicago. — V prejšnji številki je bilo poročano, da je bil izvoljen za tajnika kluba št. 1 Justin Saitz. V delavskem gibanju je aktiven od leta 1915. Bil j e agitator v severni Minnesoti, v East Moline, La Sallu in nato v Chicagu. V JSZ in v socialistično stranko je pristopil leta 1915 na Elyju v Minnesoti. V Ameriki je od l. 1913. Doma je iz Plužen pri Otaležu, ki je sedaj pod Italijo. V klubu št. 1 je imel že razna odborniška mesta. Po izvolitvi je izjavil, da bo storil v uradu tajnika za napredek in prospeh kluba kolikor največ bo v njegovi moči. — P. O.

Justin Saitz(Zajc) okoli leta 1926/Vir-Proletarec(Chicago) 29.4 1926 št.972

ZARADI TIHOTAPSTVA .
Vir-Ponedeljski Slovenec 3.6 1935 št.22
Dne 23. maja sta se pred goriškim sodiščem zagovarjali zaradi tihotapstva 38 letna Katarina Zajc in 25 letna Angela Pušelj iz Pluženj
pri Cerknem. Iz Jugoslavije sta tihotapili domov moko, kavo, sladkor in tobak. Prva je zaradi tega enkrat že bila kaznovana. Sedaj so jo v drugič prijeli. Zato je dobila 20 dni zapora in 100 lir globe, Pušljeva pa le 50 lir globe.

DOPISI
Milwaukee, Wis.
Vir-Nova doba(Chicago)11.3 1936 št.11

Da nihče ne ve, kje ali kedaj ga nesreča čaka, pa naj bo mlad ali star, dokazuje avtomobilska nesreča, ki je zadela
mojo hčerko Gussie na večer 4. februarja, ko se je vračala domov iz gledališča. Nesreča se je pripetila komaj štiri bloke od doma. Vozniku avtomobila se ni dosti zgodilo, samo malo pretresel se je in par zob si je polomil. Mojo hčerko pa je sunek vrgel skozi okno avtomobila in je dobila velike rane na glavi, potolčena pa je tudi po životu. Jaz sem o nesreči izvedela šele drugi dan, ko so jo iz zasilne bolnišnice, kjer je dobila prvo pomoč, pripeljali domov. Pod zdravniško oskrbo dr. Stefaneza je še sedaj. To je dokaz, da nesreča nikoli ne počiva in da ni nikdar prezgodaj pristopiti v dobro podporno organizacijo ali vpisati v isto svoje otroke….Zadruštvo Združeni Slovani, št.225 JSKJ: Pauline Vogrich, tajnica.

DROBNE VESTI

Vir-Novi list(Buenos Aires)4.4 1936 št.124

V Lazcu pri Cerknem so finančni stražniki aretirali 41 letno Marijo Šturmovo in 30 letno Katarino Čefarinovo iz Davče, v Novakih pa 31 letnega Franca Oblaka iz Srednje vasi. Vsi so jugoslovanski državljani. Aretirani so bili, ker so ilegalno prekoračili mejo.

POROKE
Vir-Jugoslovanski obzor 28.5 1936 št.386
Te dni sta se poročila Miss Gussie Ermenc, hčerka poznane Mrs. Pauline Vogrič, in rojak Nick Paulin. Po poroki sta odpotovala na kratko poročno potovanje, svoj
dom pa si bosta uredila v Toledo, Ohio.

JAZNE

Vir-Amerikanski slovenec (Chicago) 15.9 1936 št.182

V Jaznah pri Otaležu na Cerkljanskem pa je strela udarila v hišo 30 letnega kolona Josipa Jazbeca. Poslopje se je vnelo in pogorelo skoraj, do tal. Požar je uničil tudi vso letošnjo kolonovo žetev, poleg sena in drugih pridelkov kar 16 stotev žita. Škode je preko 10.000 lir.




VEDNO VEČ OBSODB ZARADI TIHOTAPSTVA

Vir-Novi list(Buenos Aires) 12.12 1936 št.156 .

Zaradi tihotapstva jestvin in prehoda čez me jo so dobile: Danijela Marvin iz Otaleža 25 dni zapora, 3 mesece in 9 dni aresta, ter 2350 lir denarne kazni, Frančiška Pirih iz Otaleža 1 mesec in 5 dni zapora, 3.183 lir denarne kazni, 4 mesece in dva dni aresta, Katarina Pirih iz Otaleža, 15 dni zapora 1.516 lir denarne kazni, dva meseca in 6 dni aresta, Marija Pirih z Otaleža, 15 dni zapora, 1.516 lir denarne kazni, dva meseca 2 mes. in 6 dni aresta, M. Pirih iz Otaleža, 15 dni zapora, 2.350 1. den. kazni, tri mesece in 9 dni aresta.




DOPISI
Milwaukee, Wis.
Vir-Nova doba(Chicago)14,4 1937 št.15

V kritičnem stanju je moja hčerka Gussie Ermenc, poročena Paulin, v Illinois Central Hospital v South Chicagu, 111. Neki bandit jo je bil ustavil pol bloka od njenega stanovanja in je zahteval denar od nje, in ker se mu je uprla, jo je brcnil tako nesrečno v spodnji del telesa, da so jo morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnišnico. Bila sem pri nji dva d i ; danes grem spet pogledat, kako ji gre. Upam, da se zdravnikom posreči jo ohraniti pri življenju, kljub temu, da je njeno stanje kritično. Tako človek nikdar ne ve, kje in na kak način ga doleti nesreča. To naj bo v opomin vsakemu, da se pravočasno zavaruje pri dobri podporni organizaciji, dokler je čas….— Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ -Pauline Vogrich, tajnica.

ROJAKA IŠČEJO
Vir-Prosveta (Chicago)12.5 1937 št 93
Chicago. — V starem kraju žele izvedeti, kje se nahaja Mihael Peternel, doma iz Plužen pri Otaležu. Umrla mu je žena in zapustila posestvo brez oporoke. Če se zglasi, bo posestvo njegovo, drugače pride sorodnikom umrle žene. Ako kdo ve zanj, naj sporoči na
sledeči naslov: Justin Zajec, 3039 So. Millard Ave., Chicago. 111.




PRED RAZNIMI SODIŠČI V JULIJSKI KRAJINI

Vie-Glas naroda (New York) 16.6 1937 št.165

se pogosto vršijo procesi zaradi bega čez mejo. Tako je bil iz tega razloga obsojen Stanislav Sirk. iz Brd na tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. V kratkem pa se bodo vršili slični procesi proti 26-letnemu Josipu Arčonu iz Št. Petra pri Gorici, 38-Ietnemu Francescu Droletu iz Grahovega in 33-letni Kristini Kogojevi iz Lasc pri Cerknem. 

DOGODKI PO SLOVENIJI IN OSTALI JUGOSLAVIJI

Vir- Jugoslovenski obzor (MILWAUKEE) 14.4 1938 št.484
Novi vrelci živega srebra v Idriji.
Neki kmet med Spodnjo Idrijo in Otaležem je nedavno v svojem studencu zasledil kapljice živega srebra. Podstavil je škaf in vanj se je nateklo precej živega srebra, Zdaj vse
to raziskuje posebna rudniška komisija.

SLAVJE 35 LETNICE SNPJ št. 2
Vir–PROSVETA (Chicago) 21.9 1938 št 185

Salle, III. — Pred petintridesetimi leti je bilo precej drugačno obzorje med našim narodom v tej deželi kot je danes. Tiste čase je imela temna reakcija polno moč nad našimi ljudmi in jih je držala v duševnih sponah mračnosti. Gorje tistemu, ki je drugače mislil kot pa je narekovala hierarhija. Človek občuduje te može, te nato pionirje, da so bili tako pogumni in ne ustrašljivi. Nemereč se za napade in zaničevanja so ustanovili ,so organiziralo podporno organizacijo ,ki je imela popolnoma drugačne principe od regilioznih
Tudi v naši naselbini so bili zavedni in pogumni možje, ki so si zaželeli tako društvo. V mesec septembru leta 1903 so se zbrali sledeči pionirji: Joseph Certalič, JOHN VOGRICH, JERNEJ VOGRICH, Frank Petrich. Math Štrohen,Louis Kramaršič.,Silvester Krsmaršič, Joseph Jakše, Ignatz Erchul, Frank Perme, lgnatz Faleskin. Dan. Badovinac. Boštjan Anšlovar. Frank Mali. Joseph Kos, Vinc Obid . Chas. Pish , Frank Volgemuth,Anton Jeras.Ustanovili so samostojno podporno društvo in mu dali lepo narodno ime Triglav.

DUHOVNIŠKE VESTI
Vir-Slovenec 5.1 1939 št.4

G. Tone Krapež, župnik v Otaležu na Cerkljanskem, je bil dne 27. dec. 1938 umeščen za župnika v Butnjah na Vipavskem. — Na njegovo mesto v Otaležu je imenovan g. Jože Petrič. kaplan v Cerknem.

NAŠE NOVICE

Vir-Svetogorska kraljica 1.3 1939 št.3

G. Anton Pilat, večletni kaplan v Solkanu, je odšel kot upravitelj na župnijo Otalež. Goreči gospod kaplan se je odlikoval zlasti v ljubezni do otrok, ki ga ne bodo zlahka pozabili’. Naj mu bo dano, da bi mogel kot samostojen dušni pastir vzorno voditi otaleško župnijo.

ČEZ MEJO
Vir-Amerikanski slovenec 4.4 1939 št.64
Preko meje je zbežal 55 letni Ivan Kacin iz Cerknega, ki pa je dolga leta živel v Gorici, kjer je tudi vodil tovarno harmonijev in klavirjev. Že v oktobru je nameraval potovati v Jugoslavijo po opravkih, a mu je bil kakor poroča “Gazzettino”, v zadnjem hipu odvzet potni list. Nekaj dni pozneje se je brez potnega lista odpravil na pot in je nekje na Cerkljanskem prestopil mejo. Sedaj je bil prijavljen sodišču.

“SOŠKE ZADRUŽNE MLEKARNE”

Vir-Amerikanski Slovenec (Chicago)30.5 1939 št.103

“Soške zadružne mlekarne” V tem naslovu so zajete številne mlekarne v tolminskih hribih, ki še vedno samostojno delujejo in imajo svoje lastne odbore, seveda v okviru tožadevnih državnih organizacij.V zadnjih dneh so imele volitve novih odborov. V naslednjem navajamo po tržaškem “Piccolu” od 29. aprila sedež vsake teh mlekarn in njenega predsednika: 1. Prapetno, g. Peter Makac; 2. Polje pri šentviški gori, g. Tomaž Feltrin;3. Zadlog pri Črnem vrhu,g. Filip Kosmač; 4. Jageršič,g. Pavel Rejec; 5. Straža,g. Fr. Šinkovec; 6. Laborje, g .Al. Kosmač; 7. Kojca, g. Fr. Mavri; 8. Bukovo, g. ViktorBrelih; 5. TRAVNIK POD OTALEŽEM,g. Jernej Lapajna; 10.PLUŽNJE, g. Ciril Gruden; 11.Vrh, g. Lovrenc Božič;12. LAZEC,g. Jožef Kofol! 13. Novaki,g. Štefan Prezelj. Seveda niso to vse mlekarne v naših Gorah.

IZ JULIJSKE KRAJINE

Vir-Jutro 7.6 1939 št.130

Sodišče v Idriji je sredi oktobra preteklega leta obsodilo 38 let starega Mihaela Podobnika iz Straže na Cerkljanskem na tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni, ker se je pričetkom preteklega leta brez potnega lista odpravil čez mejo. Ugotovili so, da je šel v sosednjo državo iskat zaposlitve. Pred dnevi se je Podobnik za kratek čas vrnil domov. Otaleški karabinerji pa so izvedeli za njegov povratek in so ga v ponedeljek aretirali. Odvedli so ga v tolminske zapore.


SAMOMOR

Vir-Glas naroda (New York) 19.8 1939 št.193

Obe cesti, vodeči iz Idrije proti Cerknu, je stala prijazna krčma. Gospodarju so rekli Maruškovec. Bil je velik in močan, star kakšnih šestdeset let. Nekaj časa mu je šlo dobro, nato mu je začelo iti narobe. Kot vdovec se je vdrugič poročil, pa ni srečno izbral. Trideset let mlajša žena se je za drugo bolj brigala kot ga gospodinjstvo .Ko je odšel gospodar po kupčijah, so ga posli sleparili .Bil je miren človek, ki se ni znal razburjati. Nekega dne mu je pa bila mera polna. Ko je bilo solnce najvišje na nebu je Maruškovec ,izpil dva litra terana, ter napotil v kamnolom preko cest.. Ulegel je na razbeljeno skalo in sicer tako, da mu je solnce pripekalo z vso silo v obraz. Par ur pozneje so ga našli mrtvega. Baje je bil po obraza in telesu ves črn. Občinski zdravnik je ugotovil, da so mu popokale žile. 

Lazec(Lase),Plužnje(Plusina),Otalež(Ottales),Jazne(Lasne) na Italijanskem vojaškem zemljevidu iz leta 1940.-

IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA

Vir-Slovenski list(Buenos Aires) 2.2 1940 št.154

Sodnijskim oblastem sta bila naznanjena zaradi tihotapstva čaja, tobaka in sirkove moke Franc Jeram iz Podlanišč in Ljudmila Brez iz Pluženj pri Cerknem. Oba so zalotili finančni stražniki na meji, ko sta hotela prenesti blago v Idrijo.

NENADNA SMRT.

Vir-Slovenec 21.1 1942 št.25

V Otaležu na Cerkljanskem je v začetku meseca nenadoma umrla Franca Božič iz ugledne Skokove družine. Našli so jo mrtvo pred ognjiščem, kjer je kuhala večerjo. To je že drugi primer nepričakovane smrti v tej spoštovani kmečki hiši. Pred tremi leti je namreč nenadoma umrl najstarejši sin Anton. Hudo prizadetim domačini toplo sožalje, pokojnici pa večni mir

MONOGRAFIJA VOJKOVE BRIGADE-Stanko Peterlin

Vir- Žirovski občasnik 1981 št.3

Dokument št.9 Odlomek iz Kronike XVI. brigade za november in december 1943…

24. XII.1943 Vojno poročilo št.4

Ta dan smo se znova premaknili i z Stare Oselice na žirovsko stran … Poročevalec iz II.bat. javlja, da Nemci že par dni obiskujejo vas Lazec; tu jim odnesejo vse, kar jim pride pod roke. Eden izmed navzočih Nemcev se de baje izrazil , da mora biti vojne kmalu konec, ker ne dobe drugega kot municijo, a če hočejo živeti, morajo krasti in ropati po hišah.

29.XII.1943

Vojno poročilo št.6

Patrulja 3o mož iz III.bat. je dne 27.XII. držala zasedo na cesti Idrija- Želin pod vasjo Jazne. Pričakovali so Švabe, k i so se zadnje dni večkrat pojavili v vaseh Jazne, Otalež, Lazec ter vršili ofenzivo na … prašiče in kokoši. Žalibog, švabov ni bilo, naši so se potrti vrnili , ker se jim je upanje, da poženejo Švabe, izjalovilo.

Narednik Carlo Peternel prosi vse, ki imajo novice o njegovi ženi bivajoči v Otaležu,damu sporočijo na naslov  2.a, Campagnia Sussistenza, Alessandria.
Vir-Il Piccolo di Trieste 1943-10-28

SPET IDRIJSKI BANDITI

Vir-Ljudska pravica 14.4 1944 št.4

Znana skupina švabskih belogardističnih in fašističnih banditov, ki se je odlikovala pri zadnjih morilskih pohodih, je skušala zopet napasti naše fante. Toda tokrat jo je, kot zadnjič, dobro iskupila. Ker so nas hoteli presenetiti, so prišli iz Otaleža in iz Jazen. Bilo jih je okoli 300. Na Bevkovem vrhu so se udarih z našimi. Naši so jih pravočasno zagledali, pa so zasedli boljše položaje in jih temeljito nažgali. Švabi so imeli na mestu 17 mrtvih. Dva mrtva in štiri ranjene pa so naši fantje našli še drugi dan v gozdu na Bukovem vrhu. To dokazuje, v kakšnem paničnem begu jo je roparska
švabska banda ubirala proti Idriji. Ko so bežali skozi Otalež, so bili tako zbegani, da so spraševali za pot v Idrijo. Banditski poveljnik pa se je izrazil v Jaznah, da se rajši ustreli, kot da bi vodil take paničarje v boj.

Nemška razglednica iz druge svetovne vojne-Pošiljatelj Rejc iz Otaleža

FAŠlSTlČNl DOMOBRANSKI TEROR NAD SLOVENCI

Vir- Prosveta(Chicago) 14.9 1945 št.179

18. III.(1943) so Nemci trikrat napadli okraj Cerkno in s težkimi zažigalnimi granatami, mitraljezi in topovi obstreljevali nezasedene vasi, Cerkno ,Otalež in Ravne. 50 hiš je pogorelo do tal ne uštevši gospodarska poslopja. V vasi Otalež je pogorelo 15 hiš, med temi šola ter 30 hlevov in gospodarskih poslopij. V tej vasi je 5 človeških žrtev fašističnega nasilja,14. V. so ubili 14-letnega Slavka Mlakarja in kmeta Tomaža Eržena, tega so ubili tako, da so živemu vtaknili v usta dinamit in zažgali, da mu je razneslo glavo, Frančiško Božičevo, kmetico, so Nemci ustrelili 3. XII. 1943 pobrali so ji z rok prstane in z ušes uhane. Ustrelili so tudi kmeta Antona Peternela in Anico Prebil.

SPET VOLIMO, KAKOR SMO VOLILI

Vir-Primorska borba 19.9 1945 št.6


Poverjeništvo PNOO je razpisalo volitve za kraje, kjer še niso bile ali pa, kjer niso bile izvedene na dosledno demokratičen način.

Danes, ko v svobodi volimo, sem se spomnila na pomlad in poletje 1944, ko so se na Primorskem prvič začele izvajati demokratične volitve. Takrat sem bila članica okrožne volilne komisije za Baško. Kljub temu, da je dnevno vihrala borba preko našega pol osvobojenega ozemlja, so se ljudje z velikim navdušenjem pripravljali na volitve. Marsikje je zaradi nenadnega okupatorjevega vpada morala izginili kandidatna lista z zidu, to pa le za nekaj ur. Naši borci so jih pregnali in spet je vabila vaščane, da odločijo, presodijo, izberejo, V sončni junijski nedelji sva šla s članom okrajne volilne komisije v Lazeč, kjer so bile za tisti dan razpisane volitve. Ko sva prišla v vas, so se ljudje že zbirali v gruče in skupno smo odšli na volišče, ki je bilo pripravljeno v kozolcu. V kozolcu, da, saj je okupator pred dobrim tednom požgal vso vas. Toda kljub vsemu je bil ta kozolec ves ovenčan in velika slovenska zastava je ponosno vihrala na njem. Pred pričetkom volitev se je odtrgal iz množice sivolas kmet in spregovoril: »Tovariši, zdi se mi primerno, da preden pristopimo na volišče, preden prevzamemo mi, ljudstvo oblast v roke, pozdravimo našo zastavo, ki vihra nad nami, 'na teh naših tleh, kljub temu, da se še bohoti tujec-fašist po naši deželi in zavedati se moramo, da samo borba, katero bijejo partizani vsak dan okoli nas, samo ta nam je omogočila, da danes svobodno volimo pod našo zastavo svobode.«

Vsi skupaj smo zapeli »Naprej zastava slave« nato smo volili. Žene in možje so z veliko resnostjo premotrivali kandidatno listo, ožji znanci so se med seboj posvetovali, koga naj podčrtajo, da bodo le najboljše ljudi izbrali.

Udeležba je bila stoodstotna, izvoljeni so bili sami aktivisti OF. To je bil dokaz, da so ljudje dobro razumeli, da bodo taki, ki vse napravijo že v času borbe za izdatno pomoč vojski  in narodu, tudi v dneh svobode znali dobro voditi. Danes, ko v popolni svobodi pristopamo na volišče, ko ni treba imeti pred vasjo več straže, da ne bi nenadno udrl fašistični okupator, danes moramo pokazati, da se zavedamo s kakšno ceno smo si mi pridobili te pravice. Da pa se res zavedamo tega bomo pa najbolj pokazali s tem, da bomo v odbore volili res prave, poštene, najboljše ljudi iz vasi, ko bodo nas vodili po poti gospodarstva in kulturnega napredka, ki bodo za vse ljudi v vasi enako skrbeli in s tem utrjevali in razširjali pridobitve naše borbe. Poldka


FAŠlSTlČNl DOMOBRANSKI TEROR NAD SLOVENCI

Vir-Prosveta(Chicago) 12.10 1945 št.199

14. VI. so požgali vasi Plužne, Lazce in Stražo pri Želinu . Zgorelo je 42 hiš in razen tega vsa pripadajoča gospodarska poslopja z vsem orodjem, živežem, živinsko krmo, živino, obleko, perilom in hišno opremo .Skupna škoda s škodo povzročeno 18. III. v vasi Otalež, znaša 8,980,000 lir in to na osnovi nepopolne cenitve. V Plužnah je oškodovanih 25 v Lazceh 27, na Straži 14 mirnih kmečkih prebivalcev.

PRESTAL TEŽKO OPERACIJO

John. L.Vogrich 

Vir-Amerikanski slovenec (Chicago) 22.5 1945 št.41

Chicago, 111. — John Vogrich, ki se je pred štirimi meseci usled bolezni vrnil z južnega Pacifika, kjer je bil pri deljen mornarični inženirski enoti Seabees, je pred kratkim prestal težko operacijo na vretencu v hrbtenici v bolnišnici Great Lakes blizu Chicaga. Mladi Vogrich je edini sin pokojnega gl. blagajnika SNPJ. Johna Vogricha.