Sodne obravnave največje tatvine živosrebrove rude v Idriji so se odvijale v letih 1778-1779.Zasliševalna komisija je zaslišala 55
ovadenih oseb.Na tem procesu so sodili tudi trem bratom, Juriju, Antonu in Janezu Zajcu iz Pluženj, in Gregorju Šaulu iz Lazca pri Otaležu iz gospostva Tolmin.Najhujše in na debelo so kradli v letih 1770-1779.Obtoženi so bili vdora v grajski magazin živega srebra v noči s 24. na 25 marec 1770, kjer so vsi skupaj ukradli 135 unč čistega živega srebra. V rudniški magazin so vdrli tako, da so železno mrežo z oken odtrgali s pomočjo dveh velikih žebljev, ki jih je straža kasneje našla na grajskem vrtu. Ko je straža opazila vlom, je bilo že prepozno. Vendar so zadevo začeli raziskovati, tako da jih je sled v letu 1778 vodila na Tolminsko in pripeljala v Plužnje, do pravih storilcev.Pri Plužnjah so dohiteli 3 brate Zajc. Ko so se zasledovalci bližali hiši,sta jim brata Jurij in Janez Zajc ušla v gozd, Anton pa jo je ubral na nasprotno stran proti Idrijci, prebredel naraslo vodo z nevarnostjo svojega življenja in tako všel.Kasneje so ga prijeli in ga zaprli. V zaporu je kmalu zbolel za mrzlico in je še istega leta umrl. Dvorna kamora je določila, naj se 3 stoti srebra odpišejo od zaloge. Obenem je izrekla kamora sodnijski gosposki svoje veliko obžalovanje, da ne more izslediti tatov.Tolminski gosposki so naročili, naj napne vse svoje moči, da polovi rokovnjače in naj jih najostreje kaznuje.
Hiša na kmetiji Zaklanec ,zgrajena leta 1791
Prebere se prošnja Jožefa Kofol iz Lazca in tov. za sprejem družinske poti iz Lazca v Grašče med občinske.Župan da zadevo na glasovanje ,za kar so le 4 glasovali ,ter predlog pade z večino glasov.
Prebere se prošnja Mihe Štucin iz Lazca ,da se mu dovoli od občine mesečno podporo ,na pojasnilo zastopnikov otaležke občine,da prošnjik še ni toliko slaboten in reven ,da bi se sedaj ne mogel še sam preživljati ,se prošnja odbije.
Pročita se prošnja Neže Tratnik Iz Lazca h.št.49 katera pravi ,da se ji dovoli zidanje nove hiše v svojem zemljišču na perc.št 49,prošnji se ugodi in se ji dovoli zidanje po predloženih načrtih.
Vir-Primorski list 18.12 1902 št.51
Grošelj, kipar v Selcih pri Škofji loki, je za podružnico Lasce izdelal glavni oltar posvečen sv. Jurju. Delo dela čast svojemu
mojstru. Oltar je izdelan v lepem pravilno izvedenem renesanskem stogu, podobe sv. Jurij, sv. Rok, sv. Jakob in
v nastavku relief sv. Ane so izdelane z umetniško natančnostjo. Gosp. Grošelj — čegar ime slavi preko slovenskih
meja — je pri tem delu pokazal, kaj zmore krščanski umetnik, ako išče vzorov za svoja dela v vzvišenih naukih naše
svete vere. Gospod župnik Otaležki pa je tu kakor ob vsakej priliki pokazal, da njemu velja geslo: „Vse za višjo čast Božjo !
Lepa župnijska cerkev z njeno krasno notranjščino, za katero se je velečastiti gosp. župnik stekel veliko zaslug,
priča, da je v dosego toli lepih uspehov potreba tako nenavadno čilega, delavnega duha kakor je gosp. župnik, kateri
naj bode uverjen, da mu „Gospod”, čegar slavo in češčenje on tako vsestransko pospešuje na tem svetu, onostran groba
gotovo ne bode odrekel zasluženega plačila.
Vir-Primorski list 24.12 1902 št.52
Tretja adventna nedelja je bila dan veselja. V podružni cerkvi sv. Jurija v Lascah smo obhajali
blagoslovljenje novega altarja, katerega je izdelal g. Grošelj iz Selc. Preč. gosp. dekan iz Cerknega so ob asistenci domačega
župnika blagoslovili altar, potem pa v krasnem govoru predstavljali svetnike, kateri so na altarju, in vnemali
ljudstvo k stanovitnosti v sv. veri. Nato je bila sv. maša in litanije. — Novi altar bil je skrajno potreben. A kako naj ga
napravi jedna sama revna vas — Lasce, — ki je l. 1887 skoraj cela z vsemi pridelki vred pogorela. Ali vendar ljudje niso
hoteli odnehati. Zložili so, kolikor so pri svoji revščini zmogli. Ostalo pa so izprosili pri sosednih dobrih ljudeh, tako da so
se pokrili vsi stroški. Altar stane namreč okolo 1200 K .Bog povrni dobremu ljudstvu in vsem dobrotnikom. Kar darujemo v čast božjo, nam bo obilno povrnjeno.
Vir-Gorica 07.02.1903
Prečita se prošnja Josipa Kofol in drugov iz Lazca ,kteri prosijo ,da bi se sprejela pot ali kolovoz, ki pelje iz Lazca proti Graščem med občinske ceste,pri tej točki vnela se živahna debata,ker nekatere starešine so mnenja ,da je pot le družinska in pomembna le v gospodarskem oziru za nekoliko posestnikov.Župan da predlog na glasovanje ,za katerega glasujejo samo trije starešine, ter predlog pade z večino nasprotnih glasov.
Prošnja Matije Peternelj iz Lazca h.št 168,da plača občina stroške pri javni bolnišnici v Ljubljani za njegovega sina Antona v znesku K49,40 se odkloni,z obzirom na to, da je prošnjik sam zmožen plačati te stroške čeravno nima velikega posestva,enako tudi sin Anton.
Peter Zajc iz Lazca h.št.65 prosi ,da se za ubožanega Miha Štucin zviša oskrbina od 50vin. na 70 vin.na dan,ker je zelo oslabel in rabi strežaja tudi ponoči.Z obzirom na to, da je bila do sedaj oskrbnina previsoka,se mu ista do konec decembra tega leta ne poviša.
Josip Kofol starešina iz Lasca prosi,da se dovoli podpora za odškodnino zemljišča potrebnega za novo cesto iz Lasca v Grašče v znesku 160 Kron.Ker se dozdeva starešinstvu zahtevana odškodnina previsoka,določi se ,da ima zemljišče pregledati na licu mesta in z dotičnim posestnikom pogoditi za odškodnino.
Vir-Primorski list 5.7 1906 št.27
Pročita se prošnja Josipa Kofol iz Lasca 63 radi podelitev podpore za odplačilo odškodnine zemljišča porabljenega za novo družinsko vozno pot iz Lasca v Grašče in sicer Jakobu Lipužič iz Lasca št.68 in Antonu Peternelj iz Lasca št.72 ,vsakemu po 60Kron,ker bi šel voznik obema skozi njive v skupni dolgosti 240m.Dovoli se podpora 100K,s pogojem da se ista izplača,le po dovršenem delu,ostalo odškodnino plačajo pa naj udeleženci iz Lasca ,kakor tudi imajo izvršiti vse delo na svoje stroške.
Kofol Jožef občinski zastopnik iz Lasca pravi,da bi se podelila podpora 70 K za plačilo odškodnine za zemljišče,ki se bode porabilo za novo vozno pot iz Lasca v Grašče ,katero bodo rabili vsi posestniki iz Lasca.Dovoli se soglasno podpora v znesku 60 K.
Predloži se prošnja Franceta Uršič iz Lazca h.št.213 za gradnjo nove hiše na zemljišču parc.št … davčne občine Otalež po predloženem načrtu.Odobreno soglasno.
Vir-Primorski list 27.8 1908 Št.35
Otalež. — V nedeljo, 23. avgusta, ko je bil pri podružni cerkvi sv. Jurija v Lascu običajen semenj s sv. mašo ob 9.
uri, je udarila strela ob 8. in pol uri v tamošnji zvonik, ki je bil naenkrat v ognju. Z zvonika je šla strela v cerkveni
zid, katerega je razrušila v dveh mestih razbila je cerkvena vrata in omamila pod zvonikom stoječega Cerkvenika, ki
je pa že iz vsake nevarnosti. Nenavadno hitro se je ogenj širil, in že so bili v nevarnosti zvonovi in z deskami
pokrita cerkev. V tej skrajni nevarnosti se ojunačijo nekateri domačini ter se podajo v zvonik k zvonovom in z občudovanja vrednim naporom so z vodo, ki so jo dobivali skozi cerkev, popolnoma zadušili ogenj, rešili zvonove in oteli nevarnosti cerkev, da se je potem v njej proti 11. ari opravila sv. maša. Čast takim junakom ! Ako pomislimo, kaka nepregledna nesreča bi se bila zgodila, ako bi strela udarila med sv. mašo, moramo pač priznati, da še vlada božja previdnost, k kateri se tolikokrat zatekamo, da nas varuje treska in hudega vremena. Ali sodi enako tudi oni” Junak”, ki je, vračaje se od demokraške veselice, zavpil v ponedeljek zjutraj pred farovžom v Otaležu : »Hudičev far !“ nam ni znano ! Pfuj, „omika“ !
Vir-Primorski list 10.9 1908 37
izplačala za pogoreli zvonik vso zavarovano svoto brez odbitka ; zato se isti zahvaljuje na tej točnosti in jo najtopleje
vsakemu priporoča. Svoji k svojim ! Buda , kurat.
Vir-Soča 23.10 1909 št.124
Začetkom šolskega leta smo dobili tukaj novega učitelja po imenu Rusjan, ta človek je pa velik abstinent in pa še večji klerikalec, ob času volitev je bil pa še avanziral za klerikalnega priganjača; ima tudi to navado, da se rad po krčmah prepira z vsakim tistim, ki ni klerikalec, ter pravi da se bojuje za krščanska načela. Svetujemo mu, da naj bo nekoliko bolj mirnega značaja ter naj pusti ljudi v miru…. Še nekaj moram vam povedati namreč,da kurat Buda in učitelj iz Lasca Rusjan sta z jabolki agitirala, sta obljubovala Ijudem, da namreč ona dva preskrbita, da vsa jabolka se jako drago poprodajo,ako greste volit klerikalno stranko. Kaj je bilo resnice na tem? Nič kot samo toliko,da ju sedaj ljudje poznajo, da znasta dobro farbati. Upam, da prihodnjič ne pojde tako, da bi se dali Ijudje tako slepiti.
Vir-Rdeči prapor 5.1 1910 št.2
Vir-Primorski list 14.8 1912 št.33
,ki je bil poln žita. Kozolec je do tal pogorel. V dolžnost si štejem, da se z a hvalim vsem, ki so vstrajno delovali, da
se ni ogenj razširil na hlev, ki je le nekaj korakov od pogorelega kozolca. Zlasti se zahvaljujem pa požarni brambi iz
Pluženj, ki je bila takoj na mestu nesreče. in vstrajno delovala, dokler ni bila nevarnost odstranjena.
Peter Zajec, posestnik.
Vir-Novi čas(Gorica)16.8 1912 št.33
Dne 20. julija je strela užgala poln kozolec posestniku Petru Zajec v Lazcu pri Otaležu. — Kozolec
je zgorel.
Vir-Novi čas(Gorica)25.10 1912 št.43
pozneje, ko je bil previden. Zares škoda krepkega mladega fanta — pridnega delavca in edino oporo svoje drage mamice.
Svetila večna luč pokojnikovej blagi duši
LAZCE PRI OTALEŽU 30.7 1914 Št.28
Vir-Goriški list
Dne 15. t. m. ob 2. uri pop. je začeto goreti iz neznanega vzroka v hlevu Jožefa Kofola v Lazcu. Ogenj se je takoj razširil tako, da je zgorel kozolec ki je s hlevom z gospodarskim orodjem in s krmo vred pogorel do tal. Ljudje so se ravno nahajali na polju. Ko so zaslišali glas zvona, prihiteli so na lice mesta in pridno pomagali požarni brambi iz Pluženj, ki je takoj prispela na pomoč. Da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja, se je zahvaliti požrtvovalnosti požarne brambe ter vaščanov. Ker v Lazcu vedno pomanjkuje voda, morali so po njo v Plužnje. Pri tem delu se je največ izkazal naš učitelj g. Močnik. Pogorelec je bil zavarovan za 1.200 K pri »Slov. Vzajemni zavarovalnici«, ki je zavarovalnino takoj in celo plačala.
Vir-Slovenec 12.5 1917 št.109
Ponesrečil je pri širjenju ceste Slap-Želin na Goriškem tamošnji 62 let stari delavec-miner Jakob Kogoj iz Lazeča šte.176 obč. Cerkno. Ko je položil v vdolbino neke skale dinamit ,da bi jo raztrelil,isti ni eksplodiral, vsled česar je šel tja ,da bi navedeno raztrelilno snov dvignil iz vdolbine .Med tem pa je nastala eksplozija, ter je utrpel težko poškodbo na desni roki. Zdravi se v Ljubljanski deželni bolnici.
Vir-Goriška straža 14.2 1925 letnik 8 številka 13
Sprejmi, draga nam »Gor. Straža«, tudi iz našega kraja nekaj novic. Dne 5. februarja ob 5. uri zjutraj je izbruhnil v vasi Lazec požar, ki je vpepelil hipoma štiri poslopja. Zgorelo je štirim posestnikom vse blago. Eden od teh si je komaj rešil golo življenje in je tudi ob tri goveda. K srečini bilo vetra, drugače bi bila zgorela cela vas. Ljudstvo iz Otaleža in Pluženj je hitro privrelo na kraj nesreče na pomoč. Po trudapolnem delu se je komaj posrečilo ogenj omejiiti, ker ni bilo vode pri roki. Pohvalno moramo omeniti požarno brambo v Plužnjah, ki je bila takoj na delu in ie z vso požrtvovalnostjo gasila. Ne ve se, kdo je zakrivil nesrečo, najbrž zlobna roka. V vasi Lazec se ustanavlja mlekarna. Tako bosta v našem kraju na en kilometer razdalje kar dve.Ena v Plužnjah, druga v Lazcu. Priporočali bi gospodarjem edinost na zadružnem polju, ker v razcepljenosti ni moči in tudi ne kruha.
OTALEŽ.
Vir-Mali list(Trst)20.2 1925 št.8
Dne 5. februarja je prebudil, ob 5 uri zjutraj plat zvona vse ljudstvo iz spanja. V sosednji vasi v Lazcu je švignil plamen iz slamnate hišne strehe in je požar kmalu zasegel štiri hiše, ki so popolnoma zgorele. Ostalo je samo črno zidovje. Pogorelo je štirim posestnikom vsa hišna oprava, živež, obleka in krma.Vsled silnega dima so se zadušila enemu posestniku tudi; tri živinčeta, tako da je revež popolnoma na beraški palici.Malo je manjkalo, da ni vsa vas zgorela in da ni bilo tudi človeških žrtev. Ubogi pogorelci vsi obupani prosijo okrog milodarov pri usmiljenih ljudeh.
SPLOŠNO GOSPODARSTVO
Vir-Gospodarski list Julij 1925 št.7
Zvišajte zavarovalniške zneske za hiše. Nedavno so zgorele v Lazcu pri Otaležu(na Cerkljanskem) 4 hiše. Požar je nastal
na nepojasnjen način najprej v eni hiši, potem pa se je razširil na sosednje in v par urah so bile uničene 4 hiše z vsemi gospodarskimi pritiklinami. Da se ni požar še bolj razširil, gre zahvala pomoči sovaščanov, posebno pa požarni hrambi iz bližnjih Pluženj, ki je delala v resnici zelo požrtvovalno. Čast kmetski vzajemnosti. Ko pa sem podpisani vprašal, ali so bili
pogorelci zavarovani ali ne in za koliko so bili zavarovani, sem dobil odgovor, da so vsi zavarovani. Zgrozil sem se pa, ko sem
slišal za kakršne zneske so bili zavarovani, kajti zavarovalnina je znašala raci in piši 1000 L. Ako pogorelec tudi dobi vseh 1000
lir brez vsakih odbitkov, kaj si bo z njimi kupil? Ali si bo zastavil hišo? Vsak pameten človek ve, da je znesek 1000 L nič nasproti škodi, ki nastane pri požaru najzakotnejše bajte. Za tisoč lir si ni mogoče nabaviti ničesar. In vendar koliko je v naših gorah najrazličnejših posestnikov, ki niso zavarovani za več kot za 1000 L. Sploh so naši ljudje zavarovani za zelo nizke zneske, zneski, ki niti od daleč ne odgovarjajo približni vrednosti zavarovanega poslopja. Gotovo je, da mora plačati zavarovanec tem višjo zavarovalnino, za čim več je zavarovan. Zavarovalniški odstotek znaša pri navadni kamenih hiši približno 1% od tisoč, pri hiši s slamo kriti pa približno 8 od tisoč brez doklad. Razlika med enim in drugim zavarovalniškim odstotkom je neprimerno visoka, a mi je’ ne moremo znižati. Ako ima eden s slamo krito streho- bo plačal od zavarovanega zneska od 10.000L približno 100 L letne zavarovalnine, strošek ki se sicer pozna, a ne uniči malega kmetskega gospodarstva. Kdor pa je zavarovan za zelo nizko svoto, sicer res plača letno zelo malo, zato pa je popolnoma uničen v slučaju kakšnega požara. Kako si bi zgradili pogorelci v Lazcu svoje domove, ako ne bi dobili od drugod nekoliko prispevka in ako ne bi imeli par
liric prihranjenih, če bi dobili od zavarovalnice samo 1000L? Nikdar si ne bi mogli pomagati, vedno- bi ostali reveži. Zato pa kmetje, ne stiskajmo pri zavarovalnini, raje kje drugod. Rustja.
LAZEC
Vir-Edinost(Trst) 24.1 1926 št.41
List za listom pada!….Malo je vesti iz naše vasi. Tudi te, ki se čujejo, so žalostne. Zima nas pritiska. Snega toliko, da ga imamo več kot dovolj. Kljub temu bi bili n a j srečni, da bi nam zima pustila nase vrste polne, nedotaknjene. Izbrala si je izmed nas tovariša. Dne 17. I. smo položili k večnemu počitku enega izmed naših pevcev-mlekarja naše zadruge. Zgubili smo moč, ki nam jo bo težko nadomestiti. Dragi Vinko! Opešal si med nami ,trudil si se in nas zapustil. Bodi ti lahka gruda. Vsem dragim iskreno sožalje. Fantje.
Vir -Goriška straža 8.9 1926 št.57
Meseca avgusta (dne 8.) je umrla nepričakovano hitro v 38 letu starosti Apolonija Lipužič, dobra krščanska gospodinja iz Lazca. Zapušča 6 nepreskrbljenih otrok. Preostale Bog tolaži in naše sožalje!
Vir-Proletarec (Chicago)10.3 1927 št.1017
S. John Lipuzich, ki je pred prihodom v Chicago delal v premogovnikih v Lincolnu, 111., je sedaj v Cook County bolnišnici na W. Harrison St. da si utrdi zdravje, ki mu ga je razmajala influença. Obišče se ga lahko vsaki dan od 2. do 4. popoldne in zvečer od 7. do 8. Je v tem nadstropju, ward 54. Njegova št. je 104. Kdor bi ga ne mogel najti, naj vpraša v informacijskem oddelku v pritličju.
SMRTNA KOSA.
Vir-Prosveta (Chicago)14.3 1927 št.61
Chicago, III. — Po kratki bolezni je v noči od petka na soboto dne 11. marca umrl John Lipužič, član društva št. 131 S. N. P. J. in kluba št. 1 J. S. Z. Pokojnik, je bil rojen 10. maja, 1887, v Lascu pri Cerknem na Goriškem. Pogreb se bo vršil civilno na Češkem narodnem pokopališču v ponedeljek popoldne ob dveh iz pogrobnega zavoda Budilovski na Lawndale ave. in 26thst.
Meseca junija 1925 je prišel v urad Proletarca rojak in pojasnil, da prihaja iz Lincolna, 111. “Majne slabo delajo, oziroma tam sploh ne obratujejo, pa sem prišel v Chicago, če bom mogel dobiti delo.” Tako je pojasnil vzrok svojega prihoda v Chicago. Vprašal je za naslov prijatelja, ki je doma iz istega kraja in ga že dolgo ni videl.Dobil je delo “pri McCormicku” — težko delo in majhno plačo, kar skusi skoro vsak rudar, ki pride za delom v industrijske kraje. Stanoval je pri družini Hochevar na 2309 W. 25th St. Dne 12. marca je v bolnišnici okraja Cook umrl.Bolehal je, od kar se ga je lotila influenca in mu pustila svoje posledice, ki jih ni prebolel. Šel je v bolnišnico, a zdravja ni pričakoval. Čutil je, da mu moči nagloma pešajo. A bil je vseeno dobre volje in kramljal z obiskovalci, češ, kaj bi govoril o bolezni!Rojen je bil 10. maja 1887 v vasi Lazce, občina Otalež v tolminskem okraju. V Ameriko je prišel pred okrog dvajsetimi leti. Delal je v premogovnikih v Coloradu, Pennsylvaniji in Illinoisu. Bil je član SNPJ., v katero je pristopil 1. 1917, in JSZ., kateri se je pridružil pred leti. Bil je tudi član premogarske unije v Mascoutah. V Chicagu je bil v društvu Francisco Ferrer št. 131 SNPJ., katero je aranžiralo pogreb, in v klubu št. 1 JSZ. Pokopan je bil dne 14. marca na češkem narodnem pokopališču. Njegovo truplo je ležalo pri pogrebniku Budilovskiju na S.Lawndale Ave. Predno so ga dvignili, je govoril v zadnji pozdrav v imenu društva in kluba Filip Godina, ob grobu pa sta govorila za društvo njegov predsednik John Olip in za klub št.1 Chas.Pogorelec.Vence na krsto so mu položili društvo, klub, unija, družina Hochevar in prijatelji, družina Saitz, osobje pri Proletarcu in JSZ. in par drugi prijatelji.Pokojni Lipuzich je bil v resnici mirne narave. Rad je bil dobre volje in nikoli ni iskal prepirov. Pomagal je rad kjer je mogel. Dasi ni bil poznan med širšim krogom ljudi, so ga tisti, ki so se z njim seznanili, radi imeli. Usoda mu ni bila mila in življenje mu je naklonilo le malo prijetnih dni. Tukaj nima sorodnikov, v rojstnem kraju pa zapušča mater, tri sestre in brata. Premoženja ni imel. Živel je kakor vsakdo, ki je odvisen samo od svojega malega zaslužka. Ko smo ga gledali v krsti, je marsikdo rekel: Naj bi še živel, prijazen človek je bil. Njegov grob bo pozabljen grob.Mati bo mislila nanj, tisti, ki smo pokojnika poznali, ga pa ohranimo v spominu kot človeka, ki je bil poštenjak,kot brata in sodruga.
Vir-Edinost(Trst) 06.04.1927 št.82
Dobro in potrebno bi bilo, da se tudi gospodarske razmere naših hribov nekoliko obelodanijo. —Oglejmo si posebno eno senčno stran, ki nas v našem gospodarstvu dobro pritiska. Imeli smo pregledovanje bikov plemenjakov in parjenje teh. Prvo se je sicer v resnici izvršilo, drugo pa ne, kajti izmed onih par bikov, ki so bili pred komisijo, je bilo potrjenih najmanjše število 0 (reci nič). Razglasi so se glasili, da jo zadnji čas prijave bikov 31.januarja. Dne 23. marca, ko je bilo pri nas pregledovanje, bi bilo treba plačati L 32. Tako se je zgodilo enemu, da ni hotel plačati, in bik prave belanske pasme, lepe rasti ni bil potrjen. Kam in kako naj si pomagamo? Po naših hribih so vasi precej oddaljene: Lazec, Plužnje, Otalež, Jazne, Travnik, ki razpolagajo vse skupaj z enim priznanim bikom. Krav pa je v teh vaseh najmanj 560. Ali je torej mogoče to, da bi zadostoval en sam bik. Naj bo ta bik v najbolj oddaljeni vasi! Kaj naj počnemo mi v poletnem času črez vsako mero obremenjeni z delom ?Domačih bikov ne smemo puščati, ker bi v tem slučaju ne dobili lista in bi plačali drago. Zato vzemi palico ter odpravi se z živinčetom na pot! Kam pridemo, če se pri našem gospodarstvu ne odpravijo vsaj nepremagljive ovire? L. A.
Vir-Edinost (Trst)01.05.1927 številka 103
Vir-Ljudska pravica 11.12 1947 št .290
POMANJKLJIVOSTI V DELU OBNOVITVENE ZADRUGE V OTALEŽU
Vir-Ljudska pravica 13.12 1947 št.267
V poletju letošnjega leta so v vas Lazec začeli graditi sadno sušilnico. Sušilnica je v tej vasi nujno potrebna, ker je veliko sadnega drevja. Delo pri sušilnici je vodila Obnovitvena zadruga v Otaležu .Prebivalci vasi so delali mnogo prostovoljnih ur z zavestjo, da jim bo pravočasno dograjena sušilnica v veliko korist. Sadje je dozorelo, letina je bila tako bogata kakor malokdaj prej, to da sušilnica pa še ni bila dokončana. Manjkala so vratca in streha, ker obnovitvena zadruga v Otaležu ni znala pravočasno poskrbeti za te stvari, ni znala dela tako razporediti, da bi se bila sušilnica, ki je bila prvenstvenega pomena za vso
vas, prva dokončala. Tako se je zgodilo, ko je bilo zgodnjega sadja največ, je gnilo po sadovnjakih, ker ljudje niso imeli
volj posode, da bi bili vsega pospravili za žganje in mošt. Trg pa tudi ni mogel vsega pokupiti, ker zgodnje sadje
hitro gnije. Po drugi strani bi bile pa morale tudi organizacije OF v tej vasi bolj konkretno gledati na delo Obnovitvene zadruge in zagotoviti pravočasno izvedbo planskih nalog, ne pa misliti, da je to samo stvar krajevnega ljudskega odbora in obnovitvene zadruge.
Vir- Ljudska pravica 27.3 1950 št 74
delo. Zasluga vaškega odbora OF Je pred vsem v tem, da zna v vsako gospodarstvo ali politično akcijo vključiti vso vas. Odlikovanje Glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije je dobila tudi aktivistka in borka tov. Francka Zajec
Ni komentarjev:
Objavite komentar