OTALEŽ
Vir-Delavski list 1.1 1909 št.1
Naša krajna organizacija je imela svoj javen shod dne 27. decembra 1908. v prostorih Franca Vogriča na Travniku. Otalež in okolico pokriva sneg in led, kljub temu se je zbralo toliko občinstva, da se je shod moral pričeti pred časom, ker je stal poslušalec poleg poslušalca, da se ni bilo mogoče gibati. Sodrug dr. Tuma je predaval o predmetu: kmet, napredek in socijalizem ter pojasnil te tri pojme. Pokazal je, da je šel do sedaj ves boj človeštva od ročnega dela na zemlji, kjer je človek pridobival plodov zase, da se je preživel. Človek je stremel vedno, zboljšati si položaj. To stremljenje se je najprej izražalo v obrtnikih in se je končno združilo v stremljenje, priboriti svobodo in ravnopravnost delajočemu človeštvu in izključiti oni mali del delajočega človeštva, ki zlorablja plodovo dela. Zgodovinski razvoj nam kaže kmeta kot konservativnega, ker je raztresen po zemlji, kaže nam obrtnika naprednega t.j. stremečega po neomejenem pridobivanju, in nam kaže končno združeni delavski sloj poljedelcev in fabričnih delavcev v socijalizmu v svobodomiselni in obenem človekoljubni struji. Kadar se zave poljedelski delavec enako s fabričnim delavcem, da ima skupnega sovražnika v velikem kapitalu, kadar se zave, da je vzrok bede človeštva zloraba bogastva, zloraba vere in vede po razumnikih, potem se otrese suženjstva duhovniškega vodstva, se otrese klerikalizma in se otrese suženjstva kapitala in vede ter združeno sledi v edini svobodomiselni in edini človekoljubni stranki socijalnodemokratični. Predavatelj je pobijal posamezne Ugovore proti socijalizmu s stališča svobode, narodnosti, lasti in vere ter pokazal na jedernatih stavkih programa socijalnodemokratične stranke, kako so vsi ugovori nasprotnikov ničevi. Debate se je udeležil tudi prof. Lončar, ki je s številnimi gosti prišel iz Idrije kljub neugodnemu vremenu na shod. Priprosti otaleški delavci in kmetovalci so lahko ponosni na ta shod in ponosni na to, da postane sedaj še mala otaleška organizacija krepko jedro krepkejše socijalnodemokratične organizacije. Po shodu so sklenili otaleški zidarji združiti se v zidarski in stavbeni zadrugi ter se je konstituiral odbor krajne politične organizacije v smislu deželne konference. Za predsednika je bil izbran Ivan Ambrožič, zidar v Otaležu, ter je organizacija prejela v kolportažo 30 eksemplarjev „Delavskega Lista .
IZ OŽJEGA IN POMNOŽNEGA C.K.OKR.SVETA TOLMINSKEGA
Vir-Učiteljski tovariš 16.1 1909 št.3
Iz seje ožjega in pomožnega c. k. okr. šol. sveta tolminskega: Vršil se bo komisionalni ogled za ustanovitev nove enorazrednice v Plužnah na Cerkljanskem
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 21.1 1909 št 3
Vir-Primorski list 21.1 1909 št 3
PLUŽNJE PRI OTALEŽU . — V nedeljo, 17. t. m. ob 2. popoldne smo imeli pri nas posvetovanje, da bi ustanovili »Gasilno društvo”, ki je za naš kraj res potrebno. Navzoč je bil g. Žakelj, načelnik „Gasilnega društva pri Fari, katerega smo vabili, in nekaj ne povabljenih Idrijcev, med njimi menda tudi načelnik enakega idrijskega društva. Začel je govoriti Žakelj in slovesno zatrjeval, da mora biti vsako »Gasilno društvo” nad strankami; a hitro nato je začel hrustati , farje” in se pri vseh knofih svoje obleke priduševal, da oni kot gasilci nočejo delati parade pri cerkvenih obhodih, ako se jih zato ne plača. Odlikoval se je posebno (menda) načelnik idrijski s svojo oliko (!), ko je
vpil: ,Sem naj pride far!” Gotovo je vedel, da se je takrat vršila v Otaležu služba božja; zato je bil tako korajžen.
Navzoči domačini so iz te „nepristranosti” hitro spoznali, kam pes taco moli, in so vsi mislili — svojo. Zato pa možje! Bodimo pač pametni, in ustanovimo sami svoje »Gasilno društvo”, ki bo za naš kraj velikega pomena. Za cokljo nočemo biti nikomur; posebno pa nikakor ne potrebujemo idrijske .olike” ali pri farske „nepristranosti”. Smo vže sami dovolj zmožni
in razsodni. Duštvenik
vpil: ,Sem naj pride far!” Gotovo je vedel, da se je takrat vršila v Otaležu služba božja; zato je bil tako korajžen.
Navzoči domačini so iz te „nepristranosti” hitro spoznali, kam pes taco moli, in so vsi mislili — svojo. Zato pa možje! Bodimo pač pametni, in ustanovimo sami svoje »Gasilno društvo”, ki bo za naš kraj velikega pomena. Za cokljo nočemo biti nikomur; posebno pa nikakor ne potrebujemo idrijske .olike” ali pri farske „nepristranosti”. Smo vže sami dovolj zmožni
in razsodni. Duštvenik
 |
| Pgd Plužnje leta 1909 |
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 24.3 1909 št.12
Vir-Primorski list 24.3 1909 št.12
Otalež. — Dopisniku „iz Otaleža“ v predzadnjem „ Primorcu” povem kratko , da ustrajam še vedno pri besedah, ki sem jih govoril v cerkvi 7. t. m. Pozivam ga pa tem potom, naj čim preje zagodi oni štikelc, ki je meni namenjen ; a seveda bo tudi toliko možki, da se pod svojo skladbo podpiše s polnim imenom , kakor je navada pri komponistih.
Potem bova dalje govorila! Buda.
Potem bova dalje govorila! Buda.
Otalež, 22. marca.— Kakor povsod, je tudi pri nas pokazala zima svojo moč. Da si je vže pri konca marca, imamo še nad pol metra snega. Gotovo si že sleherni želi dihati dobrodejni zrak pomladanske narave. Posestniki smo še vedno primorani držati se svojih peči, četudi je nam kruta zima že vse potrebščine porabila. Včeraj po maši so začeli ljudje govoriti, da bo kmečki shod. — In res nabralo se je mnogo ljudij. To kaže, kako so pri nas ljudje željni vede in omike. G. Kremžar je umevno razložil pomen starostnega zavarovanja. Zakon o starostnem zavarovanja bi bil res velikega pomena za posestnika, ki bi se mu marsikatero breme odložilo. Le želeti je, da bi se čimprej uredil. Za udove jih je največ mnenja, da bi žena nastopila na moževo mesto za plačevati, kakor tudi za dobiti. Koliko skrbi in bremen bi se s tem odložilo. Vendar priznali moramo, da bi bilo ono zavarovanje še najboljše,
ko bi si ga človek sam prisvojil z varčnostjo in z umnim gospodarstvom. Kako težko in bridko je mladeniča nastopiti
samostojno gospodarstvo s praznimi rokami pri zadolženih domovih. In vendar mladina niti ene pedi ne pogleda v prihodnost, ampak lahkomiselno zapravlja krvavo prisluženi denar. Kar se je pa Janezek naučil, to bo Janez znal, pravi pregovor. Ali bi ne bilo nadalje potrebno, pri nas ustanoviti hranilno društvo ali Rajfenznovko, ko je nad 1100 duš? Bi gotovo dobro uspevale in bi se marsi kako krono prihranilo. In mladina bi se privadila varčevanja, brez katerega ne more nobena družba obstajati. Kako dobromislečega človeka srce boli, ko vidi, kako danes vsi otroci cigarete kadijo in s tem zapravljajo zdravje in blagostanje! Kaj hočemo šele o opojnih pijačah govoriti !Mladina s pitjem in kajenjem spravlja sebe v nemoralno življenje. Pregovor pravi: Pitje in kajenje nam krajša življenje ! Torej v boj z vso vstrajnostjo zoper zapravljivost. Danes ne velja več nam posestnikom, da zadostuje, da znamo le kopati in orati, ampak se moramo učiti in podučne knjige prebirati, kako se da iz zemlje več izčrpati in pridobiti večjih pridelkov, da bomo zmogli pokrivati stroške, ki se množijo kakor gobe po dežju. Vsi za enega, eden za vse delujmo za dobro in v prospeh našega blagostanja.
Kmetski prijatelj
ko bi si ga človek sam prisvojil z varčnostjo in z umnim gospodarstvom. Kako težko in bridko je mladeniča nastopiti
samostojno gospodarstvo s praznimi rokami pri zadolženih domovih. In vendar mladina niti ene pedi ne pogleda v prihodnost, ampak lahkomiselno zapravlja krvavo prisluženi denar. Kar se je pa Janezek naučil, to bo Janez znal, pravi pregovor. Ali bi ne bilo nadalje potrebno, pri nas ustanoviti hranilno društvo ali Rajfenznovko, ko je nad 1100 duš? Bi gotovo dobro uspevale in bi se marsi kako krono prihranilo. In mladina bi se privadila varčevanja, brez katerega ne more nobena družba obstajati. Kako dobromislečega človeka srce boli, ko vidi, kako danes vsi otroci cigarete kadijo in s tem zapravljajo zdravje in blagostanje! Kaj hočemo šele o opojnih pijačah govoriti !Mladina s pitjem in kajenjem spravlja sebe v nemoralno življenje. Pregovor pravi: Pitje in kajenje nam krajša življenje ! Torej v boj z vso vstrajnostjo zoper zapravljivost. Danes ne velja več nam posestnikom, da zadostuje, da znamo le kopati in orati, ampak se moramo učiti in podučne knjige prebirati, kako se da iz zemlje več izčrpati in pridobiti večjih pridelkov, da bomo zmogli pokrivati stroške, ki se množijo kakor gobe po dežju. Vsi za enega, eden za vse delujmo za dobro in v prospeh našega blagostanja.
Kmetski prijatelj
OTALEŽ
Vir-Delavski list(Trst) 2.4 1909 št.14
Politična krajna organizacija priredi v nedeljo 4. aprila ob 11 dopoldne v prostorih Ivana Brejca št. 196 zaupen shod ter vabi vse sodruge na polnoštevilno udeležbo. Naša občina je bila menda prva na Goriškem, kjer se je razvila socialnodemokratična misel. Odkar je pričel izhajati prvi slovenski socijalnodemokratični list «Delavec», ima socijalnodemokratična stranka svoje pripadnike v tej oddaljeni gorski vasi. Ko je prvič prinesel poštni sel v Otalež socijalnodemokratičnega «Delavca», ga je prinesel prav z veliko bojaznijo, češ da bi se taki listi pač ne bi smeli čitati v nobeni pošteni hiši. Kljub temu se je zanimanje za stranko živahno razvijalo in leta 1908 pri zadnjih deželnozborskih volitvah se je oddalo dne 3. marca 55 veljavnih glasov za domačega socijalnodemokratičnega kandidata. Stranka se je sedaj pravilno organizirala ter se je s 1. februarjem tudi pričel pobirati strankarski davek. Stranka šteje same odločne prepričane sodruge, tako da jih ne popiha več nobena burja. Sodrugi pridno čitajo liste in brošure in so ponosni na to, da so socijalisti, četudi v tako oddaljeni gorski vasi kot je Otalež. Delavskega Lista kolportiramo 30 izrisov, poleg tega pa še "Rdeči Prapor" in «Naprej». Prav z veseljem in zanimanjem se listi čitajo, ter se je tudi sklenilo, da zahtevajo sodrugi, da se bodo listi držali v vseh gostilnah, kamor sodrugi zahajajo. Ako bodo sodrugi vršili svoje dolžnosti kakor do sedaj, širili ideje socijalizma in nabirali novih sodrugov, nam naraste prav krepka organizacija. Le oprezno je treba izbirati pristaše! Posebno ni upati ljudem, ki se hlinijo vsaki stranki! Naprej! To nam bodi geslo.
OTALEŽ.
Vir-Domoljub 8.4 1909 št.14
Kmečka zveza za okraj Cerkno je dne 21. marca priredita pri nas javen shod. Predsedoval mu je č. g. kurat V. Buda, zapisnikar pa je bil vrli posestnik Magajna iz Masore. Zbralo, se je vkljub en meter snega in še več, blizu 100 zborovalcev, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornika Pr. Kremžarja iz Gorice, ki je razlagal vladni načrt o kmečkem zavarovanju. Vsi zborovalci so se soglasno izrazili, da se kmečko zavarovanje ne sme zavreči.; da pa bo treba v tem načrtu nekaj sprememb, ki jih bo Kmečka zveza izročila poslancem, da v tem smislu delujejo.
DOPISI
Vir-Slovenec 7.4 1909 št.78
Vir-Delavski list(Trst) 2.4 1909 št.14
Politična krajna organizacija priredi v nedeljo 4. aprila ob 11 dopoldne v prostorih Ivana Brejca št. 196 zaupen shod ter vabi vse sodruge na polnoštevilno udeležbo. Naša občina je bila menda prva na Goriškem, kjer se je razvila socialnodemokratična misel. Odkar je pričel izhajati prvi slovenski socijalnodemokratični list «Delavec», ima socijalnodemokratična stranka svoje pripadnike v tej oddaljeni gorski vasi. Ko je prvič prinesel poštni sel v Otalež socijalnodemokratičnega «Delavca», ga je prinesel prav z veliko bojaznijo, češ da bi se taki listi pač ne bi smeli čitati v nobeni pošteni hiši. Kljub temu se je zanimanje za stranko živahno razvijalo in leta 1908 pri zadnjih deželnozborskih volitvah se je oddalo dne 3. marca 55 veljavnih glasov za domačega socijalnodemokratičnega kandidata. Stranka se je sedaj pravilno organizirala ter se je s 1. februarjem tudi pričel pobirati strankarski davek. Stranka šteje same odločne prepričane sodruge, tako da jih ne popiha več nobena burja. Sodrugi pridno čitajo liste in brošure in so ponosni na to, da so socijalisti, četudi v tako oddaljeni gorski vasi kot je Otalež. Delavskega Lista kolportiramo 30 izrisov, poleg tega pa še "Rdeči Prapor" in «Naprej». Prav z veseljem in zanimanjem se listi čitajo, ter se je tudi sklenilo, da zahtevajo sodrugi, da se bodo listi držali v vseh gostilnah, kamor sodrugi zahajajo. Ako bodo sodrugi vršili svoje dolžnosti kakor do sedaj, širili ideje socijalizma in nabirali novih sodrugov, nam naraste prav krepka organizacija. Le oprezno je treba izbirati pristaše! Posebno ni upati ljudem, ki se hlinijo vsaki stranki! Naprej! To nam bodi geslo.
OTALEŽ.
Vir-Domoljub 8.4 1909 št.14
Kmečka zveza za okraj Cerkno je dne 21. marca priredita pri nas javen shod. Predsedoval mu je č. g. kurat V. Buda, zapisnikar pa je bil vrli posestnik Magajna iz Masore. Zbralo, se je vkljub en meter snega in še več, blizu 100 zborovalcev, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornika Pr. Kremžarja iz Gorice, ki je razlagal vladni načrt o kmečkem zavarovanju. Vsi zborovalci so se soglasno izrazili, da se kmečko zavarovanje ne sme zavreči.; da pa bo treba v tem načrtu nekaj sprememb, ki jih bo Kmečka zveza izročila poslancem, da v tem smislu delujejo.
DOPISI
Vir-Slovenec 7.4 1909 št.78
Kmečko zavarovanje. Z Goriškega: Čudno se skoro človeku zdi, a je vendarle resnica, da se goriški kmetje v zadevi
kmečkega zavarovanja ali »penzijona« po večini ne strinjajo s kranjskimi kmeti. Na vseh shodih in predavanjih so
se doslej izrekli za kmečko zavarovanje. Seveda s tem še ni rečeno, da se jim zdi vladni načrt popolen in najboljši. Nasprotno, zahtevajo povsodi izprememb kmetu v korist. Toda povsodi tudi povdarjajo možje sami, d a je zavarovanje silno važno za obstoj kmečkega stanu in da bi s kmečkega stališča bilo boljše sprejeti načrt, kakoršen je, kakor ga kratkomalo zavreči. To stališče so zavzeli tudi cerkljanski kmetje na shodu »Kmečke zveze« v Cerknem na dan sv. Jožefa. Ta dan se je v »Gospodarskem domu« zbralo nad 200 mož, ki so z zanimanjem poslušali govor urednika Kremžarja iz Gorice o zavarovanju. Cerkljanska »Kmečka zveza« je priredila shod tudi v Otaležu v nedeljo,21. marca. Kljub globokemu snegu se je zbralo blizu 100 mož, ki so poslušali govor istega govornika o zavarovanju in se izrekli za zavarovanje. Kaže se potreba, da bi se načrt zavarovanja v poljudni obliki podal ljudstvu v posebni knjižici!
kmečkega zavarovanja ali »penzijona« po večini ne strinjajo s kranjskimi kmeti. Na vseh shodih in predavanjih so
se doslej izrekli za kmečko zavarovanje. Seveda s tem še ni rečeno, da se jim zdi vladni načrt popolen in najboljši. Nasprotno, zahtevajo povsodi izprememb kmetu v korist. Toda povsodi tudi povdarjajo možje sami, d a je zavarovanje silno važno za obstoj kmečkega stanu in da bi s kmečkega stališča bilo boljše sprejeti načrt, kakoršen je, kakor ga kratkomalo zavreči. To stališče so zavzeli tudi cerkljanski kmetje na shodu »Kmečke zveze« v Cerknem na dan sv. Jožefa. Ta dan se je v »Gospodarskem domu« zbralo nad 200 mož, ki so z zanimanjem poslušali govor urednika Kremžarja iz Gorice o zavarovanju. Cerkljanska »Kmečka zveza« je priredila shod tudi v Otaležu v nedeljo,21. marca. Kljub globokemu snegu se je zbralo blizu 100 mož, ki so poslušali govor istega govornika o zavarovanju in se izrekli za zavarovanje. Kaže se potreba, da bi se načrt zavarovanja v poljudni obliki podal ljudstvu v posebni knjižici!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 8.4 1909 št.14
Vir-Primorski list 8.4 1909 št.14
Otalež Dopisnik „iz Otaleža” je s svojim smešenjem kmetskih shodov v » Primorcu ” od 10. tm. pokazal, kako
se prokleto malo razumi na ljudske shode, kjer se narod pouči o važnih dnevnih vprašanjih , kakor je 11. pr. predlog o starostnem zavarovanju . No. pa kaj čemo, nihče ne more tega dati, česar sam nima ; moti se pa, kdor misli, da bo z zabavljanjem ljudstvu koristil. K besedam dopisa : »Pamet, pamet, ljudje božji, pa ne pustite se imeti za norca od klerikalcev”rečemo le to : Res smo se mi » klerikalčki” dolgo pustili imeti za norca, a ne od klerikalcev ; od koga pa,
bomo javno povedali na prvo izzivanje. Ako to komu ne bo všeč, naj se bo za to zahvalil dopisniku »iz Otaleža”!
v » Primorcu ” !
se prokleto malo razumi na ljudske shode, kjer se narod pouči o važnih dnevnih vprašanjih , kakor je 11. pr. predlog o starostnem zavarovanju . No. pa kaj čemo, nihče ne more tega dati, česar sam nima ; moti se pa, kdor misli, da bo z zabavljanjem ljudstvu koristil. K besedam dopisa : »Pamet, pamet, ljudje božji, pa ne pustite se imeti za norca od klerikalcev”rečemo le to : Res smo se mi » klerikalčki” dolgo pustili imeti za norca, a ne od klerikalcev ; od koga pa,
bomo javno povedali na prvo izzivanje. Ako to komu ne bo všeč, naj se bo za to zahvalil dopisniku »iz Otaleža”!
v » Primorcu ” !
DRUŠTVENE VESTI
Vir-Rdeči prapor 18.5 1909 št.46
Vir-Rdeči prapor 18.5 1909 št.46
Pozor, sodrugi iz Otaleža in okolice! Dne 20. t. m. ob 3. uri popoldan se vrši pri g. F. Vogriču na Travniku javno predavanje o predmetu : Postanek in razvoj človeške družbe. Predava prof. dr. Dragotin Lončar iz Idrije. Po predavanju se vrši važna seja zaupnikov. Pridite vsi!
ZBOROVANJE V CERKNEM
Vir-Gorica 22.6 1909 št.50
V nedeljo dne 20. t. je bilo v Cerknem ustanovno zborovanje živinorejske zadruge in deželne zavarovalnice za govejo živino. Udeležba je bila velika. (govorili so č. g. dr. Pavlica. državni potovalni učitelj Švegelj. S. Premrou, župan in dež. poslanec Kosmač, dekan dr. Knavs in drugi. Za predsednika obema društvoma je izvoljen g. župan in dežel. poslanec Kosmač. Za podpredsednika zavarovalnice za govejo živino je izvoljen g. Fran Tavčar, posestnik v Cerknem št. 9, za prvega nadzornika Ivan Hadalin, Zakriž št. 13. za drugega Anton Mlakar, Cerkno št. 34 in za namestnika JOŽEF KOFOL. Lazec št. 63.
V nedeljo dne 20. t. je bilo v Cerknem ustanovno zborovanje živinorejske zadruge in deželne zavarovalnice za govejo živino. Udeležba je bila velika. (govorili so č. g. dr. Pavlica. državni potovalni učitelj Švegelj. S. Premrou, župan in dež. poslanec Kosmač, dekan dr. Knavs in drugi. Za predsednika obema društvoma je izvoljen g. župan in dežel. poslanec Kosmač. Za podpredsednika zavarovalnice za govejo živino je izvoljen g. Fran Tavčar, posestnik v Cerknem št. 9, za prvega nadzornika Ivan Hadalin, Zakriž št. 13. za drugega Anton Mlakar, Cerkno št. 34 in za namestnika JOŽEF KOFOL. Lazec št. 63.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 3.7 1909 št.22
Vir-Primorski list 3.7 1909 št.22
Otalež. — V soboto 15. majnika t. l. je imel naš 81 letni čebelar Jakob Brejc prva dva rojca, kar je gotovo
ne navadna in zgodnja prikazen z ozirom na letošnjo dolgotrajajočo in hudo zimo in na lego Otaleža, ki je 603 m
nad morjem .
ne navadna in zgodnja prikazen z ozirom na letošnjo dolgotrajajočo in hudo zimo in na lego Otaleža, ki je 603 m
nad morjem .
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 8.7 1909 št.27
Vir-Primorski list 8.7 1909 št.27
Otalež. V četrtek, dne 8. t. m. smo tukaj pokopali večletnega podžupana in občinskega zastopnika Franceta Kacin, posestnika iz Pluženj št. 29. .Mož je bil sicer mehkega, a plemenitega značaja, neomahljivo trdnega verskega prepričanja in kot zvest pristaš S. L. S. ves čas vnet ud k. s. izobr. društ a v Otaležu. Kot občinski zastopnik se je vedno trudil, koristiti svoji občini, in ravno po njegovem prizadevanju so dobili Pluženjci toliko potrebni vodovod, za katerega se je ravno on veliko žrtvoval. A ravno pri tem delu je dobil, kakor je sam pravil, kal neozdravljive
bolezni, ki ga je položila starega ne še 48 let v prezgodnji grob. Kako ga je ljudstvo spoštovalo in cenilo, je pokazal njegov res lepi pogreb, katerega se je vdeležilo tudi zastopništvo cerkljanskega županstva z g. županom in dež. poslancem A. Kosmačem na čelu. Bodi mu zemljica lahka, preostalim pa naše sožalje!
bolezni, ki ga je položila starega ne še 48 let v prezgodnji grob. Kako ga je ljudstvo spoštovalo in cenilo, je pokazal njegov res lepi pogreb, katerega se je vdeležilo tudi zastopništvo cerkljanskega županstva z g. županom in dež. poslancem A. Kosmačem na čelu. Bodi mu zemljica lahka, preostalim pa naše sožalje!
DOMAČE VESTI
Vir-Soča 16.9 1909 št.107
Bralno društvo v Otaležu je prosilo pri cerkljanskem županstvu dovoljenja za ples. Dovoljenja pa ni dobilo in to že v drugo. Se ve; ker je sedaj komandant Otaležke občine Cene Buda ,ki bi hkratu rad požrl vse tiste, ki se mu ne uklonijo. Klerikalci pa plešejo ,kadar hočejo pri raznih gramofonih in po raznih gostiilnah.” Njim je vse dovoljeno. Dvojna mera, ki bo pa še prej raznim Ijudem oči odprla.
PLJUŽNA PRI OTALEŽU NA GORIŠKEM
Vir-Domoljub 30.9 1909 št.39
Dragi »Domoljub«! Sprejmi tole za svarilo poštenim krščanskim možem in fantom. Socialna demokracija in par liberalcev že caplja od hiše do hiše ter agitirajo na vse kriplje. Solčne in dnevne svetlobe se boje, zato si raje izbero temno noč, da agitirajo za deželnozborske volitve na Goriškem. Vsi krščansko misleči možje in fantje na krov za pošteno stvar in v boj proti brezdomovinski in brezverni socialni demokraciji in proti liberalcem, ki so vam sladki in dobri samo o priliki volitev.
Vir-Domoljub 30.9 1909 št.39
Dragi »Domoljub«! Sprejmi tole za svarilo poštenim krščanskim možem in fantom. Socialna demokracija in par liberalcev že caplja od hiše do hiše ter agitirajo na vse kriplje. Solčne in dnevne svetlobe se boje, zato si raje izbero temno noč, da agitirajo za deželnozborske volitve na Goriškem. Vsi krščansko misleči možje in fantje na krov za pošteno stvar in v boj proti brezdomovinski in brezverni socialni demokraciji in proti liberalcem, ki so vam sladki in dobri samo o priliki volitev.
PRIMORSKE NOVICE
Vir-Narodni dnevnik(Celje) 8.10 1909 št.230
Za volitve v skupini kmečkih občin na Goriškem je tudi socijalnodemokratična stranka postavila svoje kandidate, in sicer so sledeči: za goriško okolico Anton Vrčon iz Škrilj in Andrej Perko iz Podgore, za Kras Josip Gabrovec iz Šempolaja in dr. H. Tuma iz Gorice, za Tolminsko IVAN AMBROŽIČ iz Otaleža in dr. H. Tuma iz Gorice.
Vir-Narodni dnevnik(Celje) 8.10 1909 št.230
Za volitve v skupini kmečkih občin na Goriškem je tudi socijalnodemokratična stranka postavila svoje kandidate, in sicer so sledeči: za goriško okolico Anton Vrčon iz Škrilj in Andrej Perko iz Podgore, za Kras Josip Gabrovec iz Šempolaja in dr. H. Tuma iz Gorice, za Tolminsko IVAN AMBROŽIČ iz Otaleža in dr. H. Tuma iz Gorice.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 14.10 1909 št.41
Vir-Primorski list 14.10 1909 št.41
Otalež. Kot en mož smo vsi volili 10. t. m. kandidate S. L. S. Volivci, ki so nam do sedaj nasprotovali v kmečkih občinah, so prišli do boljšega prepričanja, in so ostali doma. Zato jim kličemo: Le nekoliko več poguma, in prihodnjič vas vidimo v naših vrstah!
CERKNO
Vir-Primorski list 14.10 1909 št.41
Za liberalizem je pri nas najbolj brusil pete neki Ivan Kacin, organist iz Otaleža. Hitro, ko je zvedel za ožje volitve, je tekel v Gorico po . . . . no, po navodila in še kaj drugega. Ta mož je, kakor kažejo njegovi v Katoliški tiskarni v Ljubljani tiskani plakati, tudi izdelovatelj orgelj in harmonijev ter se kot tak kaj rad usiljuje tudi »prečastiti duhovščini!”, kateri ga tudi mi s tem primerno priporočamo!!
RAZNOTEROSTI
Vir-Slovenski učitelj 15.10 1909 št.10
Vir-Primorski list 14.10 1909 št.41
Za liberalizem je pri nas najbolj brusil pete neki Ivan Kacin, organist iz Otaleža. Hitro, ko je zvedel za ožje volitve, je tekel v Gorico po . . . . no, po navodila in še kaj drugega. Ta mož je, kakor kažejo njegovi v Katoliški tiskarni v Ljubljani tiskani plakati, tudi izdelovatelj orgelj in harmonijev ter se kot tak kaj rad usiljuje tudi »prečastiti duhovščini!”, kateri ga tudi mi s tem primerno priporočamo!!
RAZNOTEROSTI
Vir-Slovenski učitelj 15.10 1909 št.10
Idrijska podružnica Slomškov’ zveze je imela dne 4. oktobra t. l. svoj občni zbor. O tej priliki je predaval nadučitelj
Fr. Tratnik »O pomenu in namenu mladinskega slovstva«. Predavanje je bilo prav zanimivo. Nato so sledile običajne
točke občnega zbora. Delokrog podružnice se je razširil tudi na sosednje okraje. Končno se je sklenilo, da
najame podružnica v novem hotelu gospoda Didiča primerno sobico, kjer bo shranjena knjižnica in se bodo somišljeniki lahko sestajali k prijateljskim sestankom. Udeležba je bila zelo povoljna. Lepega zborovanja se je udeležil tudi zastopnik goriškega katoliškega učiteljstva g. A. Rusijan, učitelj-voditelj v Lazcu.
Fr. Tratnik »O pomenu in namenu mladinskega slovstva«. Predavanje je bilo prav zanimivo. Nato so sledile običajne
točke občnega zbora. Delokrog podružnice se je razširil tudi na sosednje okraje. Končno se je sklenilo, da
najame podružnica v novem hotelu gospoda Didiča primerno sobico, kjer bo shranjena knjižnica in se bodo somišljeniki lahko sestajali k prijateljskim sestankom. Udeležba je bila zelo povoljna. Lepega zborovanja se je udeležil tudi zastopnik goriškega katoliškega učiteljstva g. A. Rusijan, učitelj-voditelj v Lazcu.
IZ LASCA PRI OTALEŽU.
Vir-Soča 23.10 1909 št.124
— Začetkom šolskega leta smo dobili tukaj novega učitelja po imenu Rusjan, ta človek je pa velik abstinent in pa še večji klerikalec, ob času volitev je bil pa še avanziral za klerikalnega priganjača; ima tudi to navado, da se rad po krčmah prepira z vsakim tistim, ki ni klerikalec, ter pravi da se bojuje za krščanska načela. Svetujemo mu, da naj bo nekoliko bolj mirnega značaja ter naj pusti ljudi v miru…. Še nekaj moram vam povedati namreč, da kurat Buda in učitelj iz Lasca Rusjan sta z jaboiki agitiraia, sta obljubovala Ijudem, da namreč ona dva preskrbita, da vsa jabolka se jako drago prodajo, ako greste volit klerikalno stranko. Kaj je bilo resnice na tem? Nič kot samo toliko, da ju sedaj ljudje poznajo, da znasta dobro farbati. Upam, da prihodnjič ne pojde tako, da bi se dali Ijudje tako slepiti.
IZ MASORE PRI OTALEŽU.
Vir-Soča 23.10 1909 št.124
Kakor še nikdar prej tako lepe poti imamo sedaj po volitvah v Masorah. Iz Cerknega je bila cela klerikalna garda pri nas, vsaki dan je prišel kakšni klerikalni agitator ter nam obljubljal cesto, ki jo dobimo v kratkem času, nobeden je pa ni tako meril kakor kurat iz Otaleža, ta mož je bil še na dan volitve -tako blaten čez kolena od samega truda da so se mu celo njegovi pristaši smejali. Ako je šel po kaki opravek kateri v župni urad v Otalež v času volitev, težko ga je bilo dobiti doma; pripetil bi se bil pa tudi kmalu slučaj kakor pred par leti, ki je vsem še gotovo dobro v spominu, namreč: da je moral neki mladenič umreti brez duhovnika.
IZ OTALEŽA.
Soča 23.10.1909 številka 124
Dopisnik »Primorske gliste« se je obregnil tudi ob mojo osebo ter poživlja vso prečastito duhovščino na bojkot moje tvrdke, ker sem agitiral za napredno stranko. To se pravi: hoteti uničiti materijalno vsakega, ki se pohlevno ne da uprečil v klerikalni jarem. Vsakemu ki je bral ta dopis, se mu je moralo čudno zdeti, kakega sredstva se poslužuje klerikalna stranka. — Eno leto že Izdelujem harmonije pa glejte, še enega harmonija ni kupila od mene ta prečastita duhovščina, čeravno sem jih že več oddal. Nasprotno pa Nemce in razne tuje in judovske tvrdke čvrsto podpira. Zatorej se pa jaz dosedaj lahko prav presrčno zahvalim tej naši prečastiti duhovščini za vse tiste harmonije, ki je od mene naročila. Posebno je pa še tega dopisnika neka oseba prav daleč za nos povlekla, namreč pravi, da sem bil jaz pred ožjimi volitvami šel v Gorico po navodila. Ako ta dopisun obenem tudi velik lažnik dokaže, da sem bil v Gorici, mu takoj dam 2 harmonija na izbero. Ako mi pa tega ne dokaže;, pa rečem da je za vse zmožen, ampak za laži pa je non plus ultra. Ej, saj se poznamo!
Iv. Kacin, izdelovalec am. harmonijev v Otaležu.
OTALEŽ
Vir-Gorica 9.11 1909 št.90 2. nov. 1909.
Znani „izdelovatejl amerikanskih” dopisov „Iz Otaleža” v liberalne liste je za svoje drago plačane agitacijske nevspehe ob volitvah odškodoval svojega šefa v Gorici z duševnimi produkti, katere je s težavo odložil v „Soči” od 23. okt. 1909. Da bi pa neopaževan metal kamnje name, se je skril v grmovje v Masoro. Meni to junaštvo prav nič ne imponira: ako pa uže hoče hoditi „incognito” po svetu, bi bilo bolj prikladno, da bi se skril za kraško borovje. Od tam bi se dalo povedati marsikaj pikantnega in interesantnega, kar bi bilo vredno več smeha, kakor dejstvo, da sem bil jaz, na dan volitve tako blaten čez kolena od samega truda (?!). Na njegov dopis v „Soči” od 23. okt. t. l. sem pa poslal istemu listu danes ta popravek:
1. Ni res, da je kurat v Otaležu ob volitvah meril cesto v Masori; res je pa, da radi volitve sploh nisem bil v Masori letos, 2. Ni res, da „ako je šel po kaki opravek kateri v župni urad v Otalež v času volitve, težko ga (kurata) je bilo dobiti doma”; res je pa, da me je vsak dobil doma, kdor je prišel v župni urad v Otalež v času volitve, 3. Ni res, da je „moral pred par leti neki mladenič umreti brez duhovnika”; res je pa, da odkar sem jaz v Otaležu, ni v Otaležu umrl noben mladenič brez duhovnika, 4. Ni res, da je „kurat Buda z jabolki agitiral in obljuboval ljudem, da namreč on preskrbi, da vsa jabolka se jako drago poprodajo, ako greste volit klerikalno stranko”; res je pa, da nisem nikjer omenil kupčijo z jabolki v agitacijske namene.
Toliko se mi je zdelo vredno povedati radi stvari, in ne radi dopisnika . Menim namreč, da bi bilo zame nečastno, ako bi samo enkrat pomočil pero v tinto radi polemike s takim elementom, katerega so njegovi lastni liberalni somišljeniki, Cerkljani, tako siti, da so ga uže javno oklofutali in vrgli iz Firbarjevega salona. Pika!! kurat Buda
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 18.11 1909 št.46
Vir-Primorski list 18.11 1909 št.46
Otalež. Dne 28. novembra t. l., na prvo adventno nedeljo, bo imelo naše »K. s. izobraževalno društvo” svoj
redni občni zbor v novi dvorani Jak. Jereba v Otaležu. Obravnavale se bodo važne zadeve, in preskrbljeno bo tudi
za zanimiva predavanja. Zato si želi in pričakuje najobilnejše vsestranske v deležbe .Odbor
redni občni zbor v novi dvorani Jak. Jereba v Otaležu. Obravnavale se bodo važne zadeve, in preskrbljeno bo tudi
za zanimiva predavanja. Zato si želi in pričakuje najobilnejše vsestranske v deležbe .Odbor
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 2.12 1909 št48
Vir-Primorski list 2.12 1909 št48
MASORA PRI OTALEŽU. 25. nov . 1909. Izjava. — » Soča ” je v že dvakrat namreč v svoji 124. in 137. letošnji številki
pisala , da je v Masori pred par leti umrl neki mladenič nepreviden , in zvrača krivdo na tem na č. g. kurata
Buda v Otaležu. Ker ima dopisnik , ki si pa ne upa s svojim pravim imenom na dan gotovo misli mojega 30.januarja
1908 umrlega sina Vinkota, izjavljam resnici na ljubo, da ga je č. g. kurat Buda pred smrtjo previdel s tolažili sv.vere
, v kolikor njegov (Vinkotov) pomilovanja vredni položaj dopuščal. Odločno pa povem liberalnemu zahrbtnemu pisunu , naj nikdar več ne zlorablja blagega spomina na mojega rajnega Vinkota v svoje strankarske umazane namene.
Blaž Razpet h. št. 209.
pisala , da je v Masori pred par leti umrl neki mladenič nepreviden , in zvrača krivdo na tem na č. g. kurata
Buda v Otaležu. Ker ima dopisnik , ki si pa ne upa s svojim pravim imenom na dan gotovo misli mojega 30.januarja
1908 umrlega sina Vinkota, izjavljam resnici na ljubo, da ga je č. g. kurat Buda pred smrtjo previdel s tolažili sv.vere
, v kolikor njegov (Vinkotov) pomilovanja vredni položaj dopuščal. Odločno pa povem liberalnemu zahrbtnemu pisunu , naj nikdar več ne zlorablja blagega spomina na mojega rajnega Vinkota v svoje strankarske umazane namene.
Blaž Razpet h. št. 209.
OTALEŽ. — Poziv. » Amerikanskega izdelovatelja dopisov ” iz Otaleža v » Soči ” od 23. nov. t. L, ki se do sedaj še ni odzval mojemu pozivu na na njegov dopis v “Primorcu” od 12. marca 1909. pošiljam vnovič javno , naj spravi na dan vse gradivo , ki ga ima v reservi glede moje osebe . Če ga ne bo mogoče spraviti v tisto mojo skrinjo za žito, ki ga samo radi tega skrbi , ker je ni delal on, si bomo najeli znani preserki špalir , ki je bil že plačan , a a radi ljube pomote neuporabljen. Seveda suponiram pri dopisnik u toliko moštva , da se bo pod » gradivo ” podpisal in potem bova govorila nadalje .Otalež , 29. nov. 1909.
Kurat Buda .
Kurat Buda .
OTALEŽ
Vir-Domoljub 9.12 1909 št.89
V Otaležu (pri Cerknem) smo v nedeljo, 28. novembra ustanovili Orla. Prihiteli so k nam vrli bratje Orli iz Cerkna.Iz Spodnje Idrije, celo iz Gorice je prišel zastopnik »Slov. kršč. soc. zveze« in Orla .
Slišali smo mnogo lepih in vspodbudljivih besed, ki smo si jih globoko začrtati v svoja srca. Otaležki mladeniči imajo poguma in moštva dovolj, da se ne bodo zbali nikogar, zaradi svojega prepričanja. Za tistih par »amerikanskih« liberalnih podrepnikov se naj ne zmenijo, kakor bi jih ne bilo. — Ob tej priliki se je vršil tudi občni zbor »Katol. slov. izobraževalnega društva«. Iz zelo zanimivega poročila, ki ga je podal marljivi društveni predsednik, posnemamo, da je društvo v pretočenem letu zelo pridno delovalo. V knjižnici je bilo n. pr. prebranih mnogo nad 300 knjig, kar je zelo veliko in pomeni, kako rado bere naše ljudstvo. Vseh časopisov je delilo društvo med člane v nad 50 iztisih. Ne napadi,ne psovanja niso društva zadržala v njegovem napredku. Tako si bodo tudi v bodoče nasprotniki lažje razbili glave nego nas ustavili na našem potu!
OTALEŽ
Vir-Mladost 18.12 1909 št.22
Dne 28. novembra se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orel za vasi Otalež, Jazne, Plužnje in Lazeč. Na ustanovitev so prihiteli Orli iz Cerkna (15 v kroju in 3 brez kroja), iz Sp. Idrije pa je prišlo 5 bratov. Govoril je brat Franz Kremžar iz Gorice. Vzpodbujal je mladeniče k vztrajnemu delu in požrtvovalnosti Za njim so nastopili še drugi in očrtali delo, ki je ima izvrševati Orel. K odseku je pristopilo 25 mladeničev, ki že redno obiskujejo vaje v ponedeljkih in v četrtkih. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik in obenem tajnik br. Vinko Buda, kurat v Otaležu, podpredsednik br. Jereb Feliks (Otalež), odbornika: br. Bašelj Franc (Jazne) Kofol Andrej (Lazec', blagajnik br. Ludvik Zajc (Plužnje). Za načelnika je bil izvoljen br. Ambrozij Rusijan, za I. podnačelnika br. Rudolf Bogotaj (Jazne) in za II. podnačelnika br. Pavšič Mohor (Plužnje). Vaditelji: br. načelnika in br. podnačelnika, br. Brejc Jakob in br. Ludvik Zajc. Neustrašeno in vztrajno po začrtani poti naprej I Naj vas ne straši ne sovražnikovo zasmehovanje in druge morebitne ovire. V delu je zmagal Na zdar!
Vir-Mladost 18.12 1909 št.22
Dne 28. novembra se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orel za vasi Otalež, Jazne, Plužnje in Lazeč. Na ustanovitev so prihiteli Orli iz Cerkna (15 v kroju in 3 brez kroja), iz Sp. Idrije pa je prišlo 5 bratov. Govoril je brat Franz Kremžar iz Gorice. Vzpodbujal je mladeniče k vztrajnemu delu in požrtvovalnosti Za njim so nastopili še drugi in očrtali delo, ki je ima izvrševati Orel. K odseku je pristopilo 25 mladeničev, ki že redno obiskujejo vaje v ponedeljkih in v četrtkih. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik in obenem tajnik br. Vinko Buda, kurat v Otaležu, podpredsednik br. Jereb Feliks (Otalež), odbornika: br. Bašelj Franc (Jazne) Kofol Andrej (Lazec', blagajnik br. Ludvik Zajc (Plužnje). Za načelnika je bil izvoljen br. Ambrozij Rusijan, za I. podnačelnika br. Rudolf Bogotaj (Jazne) in za II. podnačelnika br. Pavšič Mohor (Plužnje). Vaditelji: br. načelnika in br. podnačelnika, br. Brejc Jakob in br. Ludvik Zajc. Neustrašeno in vztrajno po začrtani poti naprej I Naj vas ne straši ne sovražnikovo zasmehovanje in druge morebitne ovire. V delu je zmagal Na zdar!
DOPISI
Vir-Rdeči prapor 5.1 1910 št.2
Vir-Rdeči prapor 5.1 1910 št.2
Is Lasca pri Otaležu. Iz naša vasi menda še niste dobili nobenih dopisov; a če smo danes prisiljeni, prositi vas za nekoliko vrstic v »Rdečem
Praporu. je razlog tak, da nam boste gotovo radi ustregli. Dobili smo semkaj mladega učitelja, ki se imenuje Ambrož Rusjan in je strasten klerikalec. Pa njegovo politično mišljenje nas ne bi veliko brigalo, če ne bi bilo značilno za njegovo vedenje. Mladi mož namreč pretepa otroke v šoli . Menda si misli: Če jih sme župnikov pes grizti, jih smem tudi jaz tepsti. Bodi mu pa povedano, da starši ne mislijo tako. Mi pošiljamo otroke v šolo, da bi se tam kaj naučili za življenje, ne pa da bi on nad njimi hladil svojo jezo. Zdi se nam, kakor da bi hotel z otroci zadeti starše, ker je bilo že nekoliko slučajev, da je tepel ravno otroka socialnodemokratičnega očeta. Če mu niso v učiteljišču povedali, da mu ni politično mnenje staršev nič mar, mu pa povemo mi. Ia da ne bo mogel govoriti o zahrbtnosti, mu še povemo, da bomo porabili skrajna sredstva, da obvarujemo otroke njegovih pesti. Na te razmere opozarjamo tudi okrajni šolski svet, ki bo sploh v marsičem iznenaden, če se bolje pobriga za našo šolo.
Praporu. je razlog tak, da nam boste gotovo radi ustregli. Dobili smo semkaj mladega učitelja, ki se imenuje Ambrož Rusjan in je strasten klerikalec. Pa njegovo politično mišljenje nas ne bi veliko brigalo, če ne bi bilo značilno za njegovo vedenje. Mladi mož namreč pretepa otroke v šoli . Menda si misli: Če jih sme župnikov pes grizti, jih smem tudi jaz tepsti. Bodi mu pa povedano, da starši ne mislijo tako. Mi pošiljamo otroke v šolo, da bi se tam kaj naučili za življenje, ne pa da bi on nad njimi hladil svojo jezo. Zdi se nam, kakor da bi hotel z otroci zadeti starše, ker je bilo že nekoliko slučajev, da je tepel ravno otroka socialnodemokratičnega očeta. Če mu niso v učiteljišču povedali, da mu ni politično mnenje staršev nič mar, mu pa povemo mi. Ia da ne bo mogel govoriti o zahrbtnosti, mu še povemo, da bomo porabili skrajna sredstva, da obvarujemo otroke njegovih pesti. Na te razmere opozarjamo tudi okrajni šolski svet, ki bo sploh v marsičem iznenaden, če se bolje pobriga za našo šolo.
DEŽELNI ZBOR
Sedma seja 14.1 1910
Vir-Gorica 18.1 1910 št.5
Sedma seja 14.1 1910
Vir-Gorica 18.1 1910 št.5
Glede podpore za zgradbo vodovoda v Plužnjah je poročal v imenu
peticijskega odseka dr. Gregorčič ter predlagal:
Visoki zbor skleni:
Županstvu v Cerknem se znova dovoli zapadli znesek 1000 K kot podpora
za že napravljeni vodovod v Plužnjah. — Vsprejeto.
Glede prošnje posestnikov iz Jazen pri Cerknem za deželni prispevek se je
sklenilo na predlog dr.Gregorčiča sledeče :
Visoki zbor skleni :
Prošnja posestnikov iz Jazen pri Cerknem za deželni prispevek k stroškom
za vodovod se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da povabi županstvo
v Cerknem, naj posreduje, da se dopošljejo deželnemu odboru zahtevani
spisi, in da se eventualno predloži prošnjo zopet deželnemu zboru pri
prihodnjem zasedanju.
peticijskega odseka dr. Gregorčič ter predlagal:
Visoki zbor skleni:
Županstvu v Cerknem se znova dovoli zapadli znesek 1000 K kot podpora
za že napravljeni vodovod v Plužnjah. — Vsprejeto.
Glede prošnje posestnikov iz Jazen pri Cerknem za deželni prispevek se je
sklenilo na predlog dr.Gregorčiča sledeče :
Visoki zbor skleni :
Prošnja posestnikov iz Jazen pri Cerknem za deželni prispevek k stroškom
za vodovod se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da povabi županstvo
v Cerknem, naj posreduje, da se dopošljejo deželnemu odboru zahtevani
spisi, in da se eventualno predloži prošnjo zopet deželnemu zboru pri
prihodnjem zasedanju.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 20.1 1910 št.3
Vir-Primorski list 20.1 1910 št.3
Otalež. — Dne 2. t. m . smo tukaj pokopali Katarino Zajec, vrlo krščansko ženo in skrbno gospodinjo našega moža in pristaša Antona Zajec, gostilničarja pri » Maruškovcu ” . Izguba je tem bolj bridka , ker je prišla tako nepričakovana , in je rajna zapustila male ne preskrbljene otroke . Ugledni družini, posebno pa užaloščenemu soprogu Antonu, ki je v enem letu izgubil očeta, brata in gospodinjo, bodi s tem izraženo najiskrenejšo sožalje, rajni pa svetila večna luč!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 3.2 1910 št.5
Vir-Primorski list 3.2 1910 št.5
OTALEŽ.
Dne 31. januarja se je tukaj poročil zvest pristaš kršč. organizacije Anton Močnik z Anco Rejec oba iz ugledne krščanske hiše., ki je bila ves čas uneta članica našega K. izob. društva. Omožila se je na Kranjsko Staro Oselico. Novo poročenim kličem: na mnoga leta.
Dne 31. januarja se je tukaj poročil zvest pristaš kršč. organizacije Anton Močnik z Anco Rejec oba iz ugledne krščanske hiše., ki je bila ves čas uneta članica našega K. izob. društva. Omožila se je na Kranjsko Staro Oselico. Novo poročenim kličem: na mnoga leta.
OTALEŽ.
Dne 2. t. M. je priredilo
naše »K. sl. izob. društvo ” društveno veselico z zelo raznovrstnim programom, ki se je zvršil v splošno zadovoljstvo. Našim » Orlom” se ni zapazilo ,da nastopajo prvič, svoje vloge so izborno pogodili.
. Občinstvo, ki ga je bilo več kakor smo ga pričakovali v tem slabem vremenu, ko imamo meter snega, je bilo z prireditvijo popolnoma zadovoljno saj mu je veselica nudila obilo poštene zabave, šaljivo srečkanje, je povzročilo pa mnogo smeha. Našim fantom kličemo: Naprej »Orli”, da vas kmalu zopet vidimo na odru.
Dne 2. t. M. je priredilo
naše »K. sl. izob. društvo ” društveno veselico z zelo raznovrstnim programom, ki se je zvršil v splošno zadovoljstvo. Našim » Orlom” se ni zapazilo ,da nastopajo prvič, svoje vloge so izborno pogodili.
. Občinstvo, ki ga je bilo več kakor smo ga pričakovali v tem slabem vremenu, ko imamo meter snega, je bilo z prireditvijo popolnoma zadovoljno saj mu je veselica nudila obilo poštene zabave, šaljivo srečkanje, je povzročilo pa mnogo smeha. Našim fantom kličemo: Naprej »Orli”, da vas kmalu zopet vidimo na odru.
OTALEŽ
Jaz , Oros Bernhardinc ,po rodu pasjega pokoljenja in po poklicu hišni varuh v župnišču v Otaležu, obveščam slavno občinstvo , d a sem dobil pravico grizti šolske otroke, in sicer s patentom, objavljenim v socialdemokratskem listu” Rdeči Prapor” z dne 5. januarja v dopisu ,ki popolnoma po nedolžnem nosi naslov »Iz Lasca pri Otaležu ” . Kadar se bom poslužil te pravice, naj me torej nihče ne javi državnemu pravdništvu z zahtevo,” da se z menoj postopa po postavah za pse “,kakor skušnja uči ,le javno osmešil. Torej pozor!
pasji poklon Oros Bernhardinec .
Jaz , Oros Bernhardinc ,po rodu pasjega pokoljenja in po poklicu hišni varuh v župnišču v Otaležu, obveščam slavno občinstvo , d a sem dobil pravico grizti šolske otroke, in sicer s patentom, objavljenim v socialdemokratskem listu” Rdeči Prapor” z dne 5. januarja v dopisu ,ki popolnoma po nedolžnem nosi naslov »Iz Lasca pri Otaležu ” . Kadar se bom poslužil te pravice, naj me torej nihče ne javi državnemu pravdništvu z zahtevo,” da se z menoj postopa po postavah za pse “,kakor skušnja uči ,le javno osmešil. Torej pozor!
pasji poklon Oros Bernhardinec .
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 24.2 1910 št.8
Vir-Primorski list 24.2 1910 št.8
Plužnje pri Otaležu. Že delj časa se o pustu pri nas ponavlja neka vrsta pustne „maškarade“ ali koledniki, ki je pa
bolj podobna kaki blazni druhalji. Nabavijo si kake stare obleke ; okrasijo glave s papirjem ter spravijo skupaj vso staro zrujavelo godalo, da le kaj cvili in tuli, in hodijo taki od hiše do hiše in jih spremljajo otroci da je več „šundra”. Glavno ulogo pa igra pri tem alkohol, ker kar naberejo, pa zapijejo. Žalibog, da se s to druhaljo družijo gospodarji in mladeniči iz uglednih družin. Ljudje božji! sedanjemu času niso več primerne take zabave, ki nam boljših nudijo razna društva. Kdor si hoče poštene zabave in razvedrila, naj pristopi k K. izobr. ali »Orlovem društvu in tam skupno deluje za blagodejno razvedrilo in omiko. Tudi gasilno društvo bi združeno lahko napravilo kaj poštenega razvedrila. To društvo bo pa imelo za svojo napravo veliko stroškov, zato naj ga vsak blagovoljno podpira, kolikor more. Vedite, da časi so resni. Grozi nam pomankanje in beda, ker valovi draginje in druge nezgode pretijo uničiti tu najboljše domove. V takih razmerah je treba vsak vinar desetkrat obrniti, predno se ga izda. Na delo in v boj, dobro misleči ljudje, proti slabemu in škodljivemu alkoholu, ki dela toliko gorja v družinah in v gmotnem in moralnem blagostanju. Le oni bo živel vesel in zdrav, kdor se s slabo družbo ne bo pečal!
bolj podobna kaki blazni druhalji. Nabavijo si kake stare obleke ; okrasijo glave s papirjem ter spravijo skupaj vso staro zrujavelo godalo, da le kaj cvili in tuli, in hodijo taki od hiše do hiše in jih spremljajo otroci da je več „šundra”. Glavno ulogo pa igra pri tem alkohol, ker kar naberejo, pa zapijejo. Žalibog, da se s to druhaljo družijo gospodarji in mladeniči iz uglednih družin. Ljudje božji! sedanjemu času niso več primerne take zabave, ki nam boljših nudijo razna društva. Kdor si hoče poštene zabave in razvedrila, naj pristopi k K. izobr. ali »Orlovem društvu in tam skupno deluje za blagodejno razvedrilo in omiko. Tudi gasilno društvo bi združeno lahko napravilo kaj poštenega razvedrila. To društvo bo pa imelo za svojo napravo veliko stroškov, zato naj ga vsak blagovoljno podpira, kolikor more. Vedite, da časi so resni. Grozi nam pomankanje in beda, ker valovi draginje in druge nezgode pretijo uničiti tu najboljše domove. V takih razmerah je treba vsak vinar desetkrat obrniti, predno se ga izda. Na delo in v boj, dobro misleči ljudje, proti slabemu in škodljivemu alkoholu, ki dela toliko gorja v družinah in v gmotnem in moralnem blagostanju. Le oni bo živel vesel in zdrav, kdor se s slabo družbo ne bo pečal!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 27.2 1910 št.4
Vir-Primorski list 27.2 1910 št.4
OTALEŽ
— V našem »K. sl. izobraževalnem društvu ” se je začelo no o življenje, ko smo 28. novembra m . I. ustan
ovili telovadni odsek »Orel”. Naši vrli fantje » Orli” zahajajo redno dvakrat v tednu k vajam , kjer se marljivo vadijo
v telovadbi pod spretnim vodstvom brata Rusijana . Res je, da odleti od društva tu pa tam kakšna suha veja,
za to pa dobimo krepkega nadomestila v mladem naraščaju . Dne 2. februvarja pa bodo naši fantje samostojno nastopili pri veselici, katero priredi isti dan naše društvo s petjem , igro, govorom šaljivim srečkanjem , in deklamacijo , kakor bomo pravočasno objavili. Sosedna bratska društva prosimo , naj isti dan ne prirejajo veselic, da jim bo mogoče vdeležiti se naše prireditve . Vsem »Orlom ” pa naš krepki »Na Zdar ” !
— V našem »K. sl. izobraževalnem društvu ” se je začelo no o življenje, ko smo 28. novembra m . I. ustan
ovili telovadni odsek »Orel”. Naši vrli fantje » Orli” zahajajo redno dvakrat v tednu k vajam , kjer se marljivo vadijo
v telovadbi pod spretnim vodstvom brata Rusijana . Res je, da odleti od društva tu pa tam kakšna suha veja,
za to pa dobimo krepkega nadomestila v mladem naraščaju . Dne 2. februvarja pa bodo naši fantje samostojno nastopili pri veselici, katero priredi isti dan naše društvo s petjem , igro, govorom šaljivim srečkanjem , in deklamacijo , kakor bomo pravočasno objavili. Sosedna bratska društva prosimo , naj isti dan ne prirejajo veselic, da jim bo mogoče vdeležiti se naše prireditve . Vsem »Orlom ” pa naš krepki »Na Zdar ” !
OTALEŽ
Vir-Mladost 5.3 1910 št.4
Tudi naš telovadni odsek noče biti zadnji, dasi skušajo naši nasprotniki odvrniti marsikaterega člana od nas. Res je kmalu po ustanovitvi odpadlo nekaj članov, suhe veje od mladega drevesa, a pristopilo je sedaj nekaj novih, tako da smo še na boljšem. V pustu smo se še precej dobro držali, navzlic temu, da so nas nasprotniki vabili v pustne šeme. Ko so videli, da ne gremo ž njimi, so zabavljali čez nas in nas zmerjali s čuki. Nekaternikom je naš telovadni odsek trn v peti, pa menda iz same gole nevoščljivosti; nekateri se štejejo celo za člane Slovenske Ljudske Stranke, in vendar so nasprotni naši mladeniški organizaciji. Tem ljudem seveda moramo še bolj zameriti kakor našim mokračem in liberalcem. Očitni naši nasprotniki so seveda socialni demokratje, ki nam škodujejo, kjer le morejo. Najhujši med temi je neki izdelovatelj harmonijev in nekdanji organist v Komnu. Ako nas ne more drugje dobiti, pa gre v cerkev ter nas potem zmerja s čuki, kar mu je v največje veselje. Ako ve kaj slabega od nas, naj nam pove drugje. Lansko leto smo čitali v »Mladosti«, da je tudi petje telovadba. Povedati moramo, da se petje pri nas prav dobro goji. Imamo moški in mešani zbor, ki sta že nastopila pri naši veselici. Vadimo se po dvakrat na teden. Do velike noči si mislimo napraviti tudi uniforme, da bomo nastopili v uniformi 1. maja. Vam pa, krepkim fantom iz Jazon, Otaleža in Plužen, kličem: Hitite pod zastavo organizacije slovenske krščanske mladine! Naprej do zmage! Na zdar!
Vir-Mladost 5.3 1910 št.4
Tudi naš telovadni odsek noče biti zadnji, dasi skušajo naši nasprotniki odvrniti marsikaterega člana od nas. Res je kmalu po ustanovitvi odpadlo nekaj članov, suhe veje od mladega drevesa, a pristopilo je sedaj nekaj novih, tako da smo še na boljšem. V pustu smo se še precej dobro držali, navzlic temu, da so nas nasprotniki vabili v pustne šeme. Ko so videli, da ne gremo ž njimi, so zabavljali čez nas in nas zmerjali s čuki. Nekaternikom je naš telovadni odsek trn v peti, pa menda iz same gole nevoščljivosti; nekateri se štejejo celo za člane Slovenske Ljudske Stranke, in vendar so nasprotni naši mladeniški organizaciji. Tem ljudem seveda moramo še bolj zameriti kakor našim mokračem in liberalcem. Očitni naši nasprotniki so seveda socialni demokratje, ki nam škodujejo, kjer le morejo. Najhujši med temi je neki izdelovatelj harmonijev in nekdanji organist v Komnu. Ako nas ne more drugje dobiti, pa gre v cerkev ter nas potem zmerja s čuki, kar mu je v največje veselje. Ako ve kaj slabega od nas, naj nam pove drugje. Lansko leto smo čitali v »Mladosti«, da je tudi petje telovadba. Povedati moramo, da se petje pri nas prav dobro goji. Imamo moški in mešani zbor, ki sta že nastopila pri naši veselici. Vadimo se po dvakrat na teden. Do velike noči si mislimo napraviti tudi uniforme, da bomo nastopili v uniformi 1. maja. Vam pa, krepkim fantom iz Jazon, Otaleža in Plužen, kličem: Hitite pod zastavo organizacije slovenske krščanske mladine! Naprej do zmage! Na zdar!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 17.3 1910 št.11
Vir-Primorski list 17.3 1910 št.11
Plužnje pri Otaležu. — Kdo bi si bil mislil, da bo dobrom misleči do is v 8. št. „Prim. Lista” tak o razburil nekega g. dopisnika v Plužnjah, da je moral pritožiti svoje bolesti, in zagovarjati svojo idejo v 10. št. „Primorca”. Ni moj namen se pričkati po časopisih za prazni nič, ker imamo prepotrebenega in resnega dela dovolj. Ko pa g. dopisnik želi in se veseli, da tudi javnostt izve o onih „ uspehih ” , zato povem tukaj g. dopisniku, da ima presneto slabe čute za pošteno zabavo in razvedrilo, da tako „ bando “ zagovarja. Pijančevanje in „šemarije “ ima dopisnik za zabavo! Joj, kak o dobro hočete ljudstvu ! Gotovo ste morali biti hud pritisnjeni od mačjega objema, da niste videli onega žalostnega in pomilovanja vrednega prizora na pepelnico pred Filipčevo hišo . . . Že se je govorilo, da ga b o alkohol umoril. In kdo se je ob tej žalostni priliki izkazal usmiljenega Samaritana ? — Lahko ste ponosni na tako „ zabavo “ 1 Nad vse čudno pa je, da g. učitelja v Lazcu ne pustite v miru. Ali ste že kje videli ali slišali, da bi bil kom u kaj žalega storil? Tak učitelj je res dar božji za občino, in mu gre vsa čast za njegov trud in skrb za dobr !Res čudno, da ima g. dopisnik tako nabasn želodec „ Čukov “ , da jih je moral v onem dopisu tako pogosto izmetavati. Stari ljudje pa pravijo
: Kjer čuk peva, tam radost odseva” Našim „Orlom ” prav krepki: „ Na zdar ! “ V nadi, da bi v Plužnjah izginila „ mačja muzika “, in prišla blagodejna izobrazba in omika, končam te vrstice !
: Kjer čuk peva, tam radost odseva” Našim „Orlom ” prav krepki: „ Na zdar ! “ V nadi, da bi v Plužnjah izginila „ mačja muzika “, in prišla blagodejna izobrazba in omika, končam te vrstice !
DNEVNE VESTI
Vir-Jutro(Trst)11.4 1910 št.40
Vir-Jutro(Trst)11.4 1910 št.40
Oblastva zasledujejo neko 36 letno deklo Katarino Jerebovo, ki si nadevlje tudi priimek Podobnik, iz Plužne pri Cerknem, ki se udinja pri raznih gospodinjah, čez par dni kaj pokrade ter pobegne. Tako je pred kratkim ukradla neki svoji gospodinji 29 K denarja in nekaj obleke ter pobegnila. Tatica je majhne postave, suhega obraza
in črnih las, ter je bila zadnjikrat oblečena v rjavo obleko in belo ruto. Pozor pred tako služkinjo.
in črnih las, ter je bila zadnjikrat oblečena v rjavo obleko in belo ruto. Pozor pred tako služkinjo.
PODPORE
Vir-Primorski list 12.5 1910 št.19
Vir-Primorski list 12.5 1910 št.19
Izkaz podpor ki jih je dovolil deželni zbor v zasedanju od 27.12 1909 do 17.2 1910
Za vodovod v Plužnjah ………….1000 Kron
Županstvu v Cerknem za tri vže zgrajene vodnjake v Lazcu …………………………………………. 180 Kron
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 29.9 1910 št.39
Vir-Primorski list 29.9 1910 št.39
Plužnje. — V Plužnjah pri Otaležu na Goriškem vršilo se bode dne 9. oktobra 1910 ob 2. uri popoldne slovesno
blagoslovljenje novega gasilnega doma. Po blagoslovu veselica z mnogo brojnim programom. Ker je društvo vsakemu
in vsaki čas na razpolago ter ima blag namen koristiti svojemu bližnjemu, uljudno vabi k obilni udeležbi vsa sosedna
društva in vse prijatelje gasilstva.
blagoslovljenje novega gasilnega doma. Po blagoslovu veselica z mnogo brojnim programom. Ker je društvo vsakemu
in vsaki čas na razpolago ter ima blag namen koristiti svojemu bližnjemu, uljudno vabi k obilni udeležbi vsa sosedna
društva in vse prijatelje gasilstva.
PLUŽNJE
Vir-ČASOPIS GORICA 1 .oktober 1910 številka 78
V Plužnjah pri Otaležu na goriškem vršilo se bode dne 9. oktobra 1910 ob 2. uri popoldne slovesno blagoslovljenje novega gasilnega doma .Po blagoslovu veselica z mnogo brojnim programom. Ker je društvo vsakemu in vsaki čas na razpolago ter ima blag namen koristiti svojemu bližnjemu, uljudno vabi k obilni udeležbi vsa sosedna društva in vse prijatelje gasilstva.
OTALEŽ
Vir-Mladost 8.10 1910 št.16
Že dolgo ni bilo nobenega dopisa od našega Orla v »Mladosti«, pa oprostite, poleti je bilo toliko dela, da ni bilo mogoče poročati. Zato hočem sedaj nadomestiti, kar smo zamudili. Dne 10. aprila smo se skoraj vsi člani udeležili mladeniškega tečaja v Idriji. Prvega maja smo imeli svojo veselico; zbralo se je ta dan nič manj kakor petinštirideset Orlov v kroju; za tako majhno vas nekaj nenavadnega. Pa v to število še niso všteti cerkljanski Orli, ki so zaradi raznih zaprek prišli šele popoldan. Takoj po blagoslovu smo imeli javno telovadbo, ki je posebno dobro uspela, tako da se je ljudstvo naravnost čudilo, kako se morejo v tako kratkem času toliko navaditi. Posebno proste vaje so bile izvanredno lepe; tudi skupina idrijskih telovadcev je bila izborno izvršena. Po javni telovadbi je bila pa veselica. Najprvo je mešan zbor zapel pod vodstvom brata Mohor Pavčiča Laharnarjev »Pozdrav«. Nato je imel brat predsednik nagovor na zbrane udeležence, potem se je pa vršila igra »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. 5. maja smo priredili izlet na Novo Oselico, kjer smo tudi imeli svojo veselico. Najprvo je bil tudi tukaj javen nastop, potem pa veselica, pri kateri ste bili tudi dve igri, petje, srečkanje in deklamacije. Vse je prav dobro izpadlo, le par nahujskanih surovežev je motilo veselico; zato so skrbeli naši mokrači, ki se doma ne upajo javno pokazati, pa so šli na veselico in tam nahujskali nevedne ljudi. Sram jih bodi, ker se ne upajo pokazati sami, šuntajo pa druge. Dne 8. maja smo šli v Idrijo na okrožni občni zbor, kjer smo slišali spodbudne besede okrožnega predsednika Jazbarja. 26. maja smo priredili izlet v Cerkno, kjer smo s Cerkljam nastopili pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa. 28. maja smo doma nastopili pri procesiji Svetega Rešnjega Telesa. 28. junija, ko je bil cerkveni shod, smo se udeležili v kroju procesije. Dne 3. julija smo se udeležili romanja na Sveto Goro, kjer smo poslušali ognjevite besede dr. Kreka in drugih govornikov; le škoda, da nismo mogli prisostvovati tudi popoldanski slavnosti. 23. junija nas je zapustil neumorno delavni brat Ambrozij Rusjan, ki je bil z dušo in telesom vnet za orlovske ideje. Sedaj smo brez načelnika ter bomo mogli pri letošnjem občnem zboru voliti novega načelnika. Zato vam že sedaj, dragi bratje Orli, svetujem, da si izvolite za načelnika mladeniča, ki je delaven in značajen, zakaj ako je vodstvo v slabih rokah, potem tudi odsek ne more uspevati. Skušnjo imate, letos ko vidite, kako smo delali, ko je bil za načelnika značajen brat Rusjan. Zato vam, bratje Orli, kličem, da značajnosti je treba in vztrajnosti, da nihče ne omaga. Potem dosežemo svoj cilj. Zato proč z lenobo, proč z neznačajnostjo iz naših vrst! Zato še enkrat: Naprej po začrtani poti do zmage! Na zdar!
Vir-Mladost 8.10 1910 št.16
Že dolgo ni bilo nobenega dopisa od našega Orla v »Mladosti«, pa oprostite, poleti je bilo toliko dela, da ni bilo mogoče poročati. Zato hočem sedaj nadomestiti, kar smo zamudili. Dne 10. aprila smo se skoraj vsi člani udeležili mladeniškega tečaja v Idriji. Prvega maja smo imeli svojo veselico; zbralo se je ta dan nič manj kakor petinštirideset Orlov v kroju; za tako majhno vas nekaj nenavadnega. Pa v to število še niso všteti cerkljanski Orli, ki so zaradi raznih zaprek prišli šele popoldan. Takoj po blagoslovu smo imeli javno telovadbo, ki je posebno dobro uspela, tako da se je ljudstvo naravnost čudilo, kako se morejo v tako kratkem času toliko navaditi. Posebno proste vaje so bile izvanredno lepe; tudi skupina idrijskih telovadcev je bila izborno izvršena. Po javni telovadbi je bila pa veselica. Najprvo je mešan zbor zapel pod vodstvom brata Mohor Pavčiča Laharnarjev »Pozdrav«. Nato je imel brat predsednik nagovor na zbrane udeležence, potem se je pa vršila igra »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. 5. maja smo priredili izlet na Novo Oselico, kjer smo tudi imeli svojo veselico. Najprvo je bil tudi tukaj javen nastop, potem pa veselica, pri kateri ste bili tudi dve igri, petje, srečkanje in deklamacije. Vse je prav dobro izpadlo, le par nahujskanih surovežev je motilo veselico; zato so skrbeli naši mokrači, ki se doma ne upajo javno pokazati, pa so šli na veselico in tam nahujskali nevedne ljudi. Sram jih bodi, ker se ne upajo pokazati sami, šuntajo pa druge. Dne 8. maja smo šli v Idrijo na okrožni občni zbor, kjer smo slišali spodbudne besede okrožnega predsednika Jazbarja. 26. maja smo priredili izlet v Cerkno, kjer smo s Cerkljam nastopili pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa. 28. maja smo doma nastopili pri procesiji Svetega Rešnjega Telesa. 28. junija, ko je bil cerkveni shod, smo se udeležili v kroju procesije. Dne 3. julija smo se udeležili romanja na Sveto Goro, kjer smo poslušali ognjevite besede dr. Kreka in drugih govornikov; le škoda, da nismo mogli prisostvovati tudi popoldanski slavnosti. 23. junija nas je zapustil neumorno delavni brat Ambrozij Rusjan, ki je bil z dušo in telesom vnet za orlovske ideje. Sedaj smo brez načelnika ter bomo mogli pri letošnjem občnem zboru voliti novega načelnika. Zato vam že sedaj, dragi bratje Orli, svetujem, da si izvolite za načelnika mladeniča, ki je delaven in značajen, zakaj ako je vodstvo v slabih rokah, potem tudi odsek ne more uspevati. Skušnjo imate, letos ko vidite, kako smo delali, ko je bil za načelnika značajen brat Rusjan. Zato vam, bratje Orli, kličem, da značajnosti je treba in vztrajnosti, da nihče ne omaga. Potem dosežemo svoj cilj. Zato proč z lenobo, proč z neznačajnostjo iz naših vrst! Zato še enkrat: Naprej po začrtani poti do zmage! Na zdar!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 20.10 1910 št.42
Vir-Primorski list 20.10 1910 št.42
Plužnje. V Plužnjah pri Otaležu blagoslovil je dne 9. t. m. ob 2. uri popoludne preč. g. Vinko Buda, župnik
otaležki, novo sezidani gasilni dom. Ob tej priliki imel je prekrasen nagovor na gasilce, spodbujaj jih k vstrajnosti in
k natančnem spolnjevanju prevzetih dolžnosti, za kar mu bodi izrečena naj topleja zahvala . Slavnost se je vršila
ob ogromni udeležbi in v splošno zadovoljnost domačega in tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana
gasilna društva iz Idrije, spodnje Idrije, Ledin, ter ženski podporni gasilni odsek iz spodnje Idrije. Zastopano je bilo tudi gasilno društvo iz Cerknega. Podpisani odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo
in izkazano nam prijaznost ter jim kliče bratski »na pomoč ” !Društveni odbor .
otaležki, novo sezidani gasilni dom. Ob tej priliki imel je prekrasen nagovor na gasilce, spodbujaj jih k vstrajnosti in
k natančnem spolnjevanju prevzetih dolžnosti, za kar mu bodi izrečena naj topleja zahvala . Slavnost se je vršila
ob ogromni udeležbi in v splošno zadovoljnost domačega in tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana
gasilna društva iz Idrije, spodnje Idrije, Ledin, ter ženski podporni gasilni odsek iz spodnje Idrije. Zastopano je bilo tudi gasilno društvo iz Cerknega. Podpisani odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo
in izkazano nam prijaznost ter jim kliče bratski »na pomoč ” !Društveni odbor .
BLAGOSLOVLJENJE GASILNEGA DOMA
Vir Slovenec 29.10 1910 št.247
V Plužnjah pri Otaležu blagoslovil je dne 9. t. m. č. g. župnik Vinko Buda nov gasilni dom; ob tej priliki je imel lep nagovor na gasilce, za kar se mu naj topleje zahvaljujemo. Slavnost se je vršila ob veliki udeležbi domačega in tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana gasilna društva iz Idrije, Spodnje Idrije, Ledin, ženski podporni gasilni odsek iz Spodnje Idrije in gasilno društvo iz Cerknega. Odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo in izkazano prijaznost.
DOMAČE VESTI
Vir-Rdeči Prapor 29.10 1910 št.115
Goriško.
— »Bralno društvo« v Otaležu priredi v nedeljo, dne 30. oktobra, veselico pri gosp. Francetu Vogriču h. št. 12. na Travniku. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor.
Vir-Rdeči Prapor 29.10 1910 št.115
Goriško.
— »Bralno društvo« v Otaležu priredi v nedeljo, dne 30. oktobra, veselico pri gosp. Francetu Vogriču h. št. 12. na Travniku. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor.
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
Vir-Primorski gospodar 15.12 1910 št.23
Na razstavo v Cerknem se je prignalo 50 glav in sicer: 21 bikov, 11 krav in 18 junic in dobili so:
A.) Darila za bike : I. Ciril Rejc iz Šebrelj h. štev. 80 – 50 K, II. Obid Franc iz Cerknega h. št. 10 — 30 K in
III. Prezelj Florjan iz Zakriža h. št. 15 — 20 K
Nagrade za bike : Škvarca Franc iz Šebrelj — 10 K, ZAJEC PETER iz Lase h. št. 65 — 10 K, Pirih Jakob iz Cerknega
h. št. 18 — 10 K, ZAJEC ANDREJ iz Pluženj h. št. 35 — 10 K in Štendler Tomaž z Vrha pri Cerknem — 10 K.
h. št. 18 — 10 K, ZAJEC ANDREJ iz Pluženj h. št. 35 — 10 K in Štendler Tomaž z Vrha pri Cerknem — 10 K.
B.) Darila za krave: I. ZAJEC ANDREJ iz Pluženj h. št. 35 — 60 K, II. Kosmač Anton, župan iz Cerknega — 50 K,
III. Seljak Ivan iz Čepljes h. št 48 — 20 K, IV. Hadalin Valentin z Zakriža h. št. 14 — 20 K in V. Čelik Anton iz Bukovega h. št. 17 — 20 K.
III. Seljak Ivan iz Čepljes h. št 48 — 20 K, IV. Hadalin Valentin z Zakriža h. št. 14 — 20 K in V. Čelik Anton iz Bukovega h. št. 17 — 20 K.
C.) Darila za junice z dvema stalnima zoboma : I. ZAJEC ANDREJ iz Pluženj h. št. 35 — 40 K, II. ZAJEC PETER iz Lase h. ši. 65 — 30 K, III. PETERNEL MIHA iz Pluženj h. št. 31 — 20 K in IV. Močnik Andrej iz Bukovega h. št. 23 – 15 K.
D) Darila za junice brez stalnih zob za : I. Peternel Filip iz Cerknega h. št. 142 — 40 K in II. Brelih Avgust iz Cerknega h. št. 28 — 30 K
OTALEŽ
Vir- Mladost 17.12 1910 št.20 in 21
Telovadni odsek Orla leta 1910.
Članov 23, —Naročnikov glasila »Mladost « 12, predavanj 3, — uniform 13.
Vir- Mladost 17.12 1910 št.20 in 21
Telovadni odsek Orla leta 1910.
Članov 23, —Naročnikov glasila »Mladost « 12, predavanj 3, — uniform 13.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 24.12 1910 št.42
Vir-Primorski list 24.12 1910 št.42
Otalež. Dne 27. t. m. po blagoslovu bo imelo naše društvo in telovadni odsek »Orel” svoj redni ‘občni
zbor. S tem združeno bo tudi vele zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Govornika pošlje K. S. Z. iz Gorice.
Ker bo predmet predavanja velezanimiv in velikanskega pomena za krajevne razmere in potrebe, se nadeja najobilnejše vsestranske udeležbe. Odbor
LJUDSKO ŠTETJE
zbor. S tem združeno bo tudi vele zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Govornika pošlje K. S. Z. iz Gorice.
Ker bo predmet predavanja velezanimiv in velikanskega pomena za krajevne razmere in potrebe, se nadeja najobilnejše vsestranske udeležbe. Odbor
LJUDSKO ŠTETJE
Vir-Soča 04.02.1911 številka 14
Cerkno. Izid ljudskega štetja v cerkljanskem sodnem okraju je pokazal, da je ta, tudi sedaj popolnoma slovenski, ker se v celem sodnem okraju ni naštelo niti enega Italijana, Nemca ali kakega drugega tujerodca. Najbrže bode na Slovenskem prav malo ali pa nič tolko čisto slovenskih sodnih okrajev. Iz županstev Št. Viška gora in Šebrelje nam še niso znani ‘podrobnejši podatki, pač pa za občino Cerkno, koje podajamo v sledečem. V celi občini se je naštelo 6062 prebivalcev in se je prebivalstvo pomnožilo od zadnjega štetja za 251 ljudi, kar je proti celemu številu primeroma malo Vzrok temu je ta, da se na Cerkljansko le malo ljudi priseli, veliko se jih pa odseli, ker ni v kraju nobene industrije (vzemši čipkarstvo), zemljišča pa tudi ni na razpolago ter je že obdelovanje njiv bolj podobno vrtnarstvu kakor kmetijstvu. Pomanjkanje zaslužka žene ljudi v druge kraje kakor na Nemško, v Ameriko, na Štajersko, pa tudi našim primorskim mestom in Ljubljani pošilja cerkljanski okraj dosti Slovencev. Zanimivo je vedeti, da se je naštelo v Cerknem samem le štiri Ijudi več kakor pred desetimi leti, četudi se jih skoraj vsako leto polovica več rodi kakor jih umrje. Celo cerkljansko županstvo, največje na Goriškem, obstoji iz 12 ‘davčnih občin ki imajo po ravno končanem štetju: Cerkno: hiš 188, ljudi 1063, goveje živine 417, prašičev 124, ovac 49 Bukovo: hiš 133, ljudi 737, goveje živine 495, prašičev 80, ovac 112, koz 17. Gorje: hiš 75,ljudi 144,goveje živine 293,prašičev 67,ovac 10,koz 3 Jesenica :hiš 42,ljudi 238,goveje živine 173, prašičev 30,ovac 63, koz 37 Labinje: hiš 59,ljudi 325, goveje živine 196, prašičev 55,ovac 34 Novaki Dolenje: hiš 47 ,ljudi 265,goveje živine 145, prašičev 44, ovac 8 Novaki Gorenje: hiš 61,ljudi 361,goveje živine 292, prašičev 34,ovac 39,koz 18 Orehek: hiš 41,ljudi 217,goveje živine 164 prašičev 64 ovac 28, koz 11 OTALEŽ: hiš 249,ljudi 1484, goveje živine 940, prašičev 244, ovac 164, koz 3 Planina: hiš 71, ljudi 349 , goveje živine 198, prašičev 72, ovac 6, koz 5 Reka-Ravne; hiš 75,ljudi 413, goveje živine 245, prašičev 46, ovac 29,koz 40 Zakriž: hiš 45,ljudi 207,goveje živine 117, prašičev 32 Skupaj: hiš 1075,ljudi 602, goveje živine 3675, prašičev 898, ovac 542, koz 134
Otaležka davčna občina ima torej nad četrtino več prebivalcev kakor Cerkno. Isti delajo že dolgo na to,da bi dosegli samostojno občino po čemer stremijo tudi Novake in Bukovo. Občina bi se v resnici, brez velike škode za Cerkno razdelila, omenjenim trem krajem pa bi bilo zelo ustreženo. Ker smo že pri statistiki, naj bode v bolše razumevanje onim, ki Cerkljanskega ne poznajo in imajo Cerkno, za nekako klerikalno trdnjavo povedano, da so oboje Novake popolnoma,-Otalež in Orehek pa po ogromni večini klerikalne, med tem to imajo v drugih krajih tu naprednjaki tam klerikalci večjo ali manjšo večino. Bukovo je n. pr. po ogromni večini napredno. Najbrže ni v nobenem kraju na Goriškem društveno življenje tako razvito kakor v Cerknem. V kraju Cerkno samem imamo namreč nič manj kakor osemnajst društev in zadrug, ki bodi povedano v čast Cerkljanom —razvivajo vsa več ali manj intenzivno delovanje.
OTALEŽ
Vir-Primorski list 4.5 1911 št.18
— V nedeljo, dne 7. maja t. l. priredi tukajšne izobr. društvo veselico s petjem, deklamacijo , šaljivim srečkanjem in igro. Na vsporedu je več mičnih mešanih zborov, kakor : Forster ,Naše gore, dalje ruska narodna pesem :Rudeči Sarafan itd. Izmed moških zborov bo pač vsakemu najbolj ugajal Volaričev : Slovenski svet. Zelo poučno bo pa za naše ljudstvo ravno kar izdana Lavtižarjeva igra : Ne v Ameriko ! Da pa po tej resni igri občinstvo ne pride ob dobro voljo, zato bo pa že skrbela smešnica : Prepirljiva soseda . Obeta se tudi obilo lepih srečk .
OTALEŽ
Vir-Gorica 27.6 1911 št.51
Vir-Gorica 27.6 1911 št.51
— Radi pontifikalne sv. maše in sv. birme v Cerknem se bo običajni znani shod sv. Petra in Pavla ap. praznoval v nedeljo dne 2. julija t, I. z navadno slovesnostjo, h kateri pričakujemo kolikor mogoče veliko obiskovalcev.
NOVICE
VIR-Zarja(Ljubljana) 6.7 1911 št 26
Goriško
— O priliki cerkvenega shoda pretep . Dne 2 t. m. se je vršil v Otaležu na Primorskem običajni cerkveni shod. Popoldan se je pa popivalo pozno v noč, nakar je sledil med fanti prepir, ki se je končal s tem, da je bil eden navzočih z nožem ranjen. Poklican je bil zdravnik iz Idrije, da je nesrečnika rešil.
POŠKODBA
 | ||
| Vir- | Il Piccolo della sera : edizione della sera del Piccolo | 26 Avgust 1911 |
Peter Lipužič, 26 let, zaposlen v kamnolomu. Pri prižiganju mine, utrpel hude poškodbe roke. Zatekel se je k usmiljenim.
Opomba pisca-Peter Lipužič iz Lazca
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
Vir-Gorica 7.10 1911 št .80
Z razstavo goveje živine v Cerknem dne 2. oktobra t. I. se je začela vrsta letošnjih živinskih razstav v slovenskem delu dežele .Na razstavo v Cerknem je bito prignanih le 47 glav goveje živine in sicer 22 bikov, 4 krave, in 21 junic. Prijeten utis je napravila ta razstava s tem, da je bila vsa živina iste vrste, namreč belonskega plemena, dočim je bilo na prejšnjih razstavah mnogo več glav, a različnih plemen. To pomeni vsekako napredek, kar so pripoznali tudi vsi oni, ki so si razstavo ogledali. Živina je bila z ozirom na razne krajevne nepriličnosti razmeroma lepa, vendar pa bo skrbeti za to, da se odstranijo še različne napake. Marsikatera žival ni bila dovolj čista, kar kaže, da nekateri živinorejci premalo uvažujejo snago v hlevih. Dolgi parklji kažejo pa, da se živina premalo giblje na prostem. Želeti bi bilo, da bi občina v kratkem prišla do dobro urejene planine.
Darila za bike so dobili:
Darila za bike so dobili:
1. Janez Tušar — Poče29 — 50 K; 2.Anton Čelik — Bukovo 17 — 30 K; 3. Ivan Groselj — Šebrelje — 30 K.
Darila po 20 K so dobili: France Škvarca iz Šebrelj, Ciril Rejec tudi od tam, Janez Mlakar iz Št. Viškegore; nagrado po 10 K pa: Stefan Rutar iz Cerkna in Marija Rojic in Dol. Novakov (potnino).
Krave so bile prignane na razstavo le štiri, kar kaže, da je v okraju malo lepih krav. Vsekako bo treba tudi na to stran iskati odpomoči, kar se tudi namerava, kakor se nam je pripovedovalo. Vse štiri krave so bile obdarovane.
Darila so znašala zaporedoma po 40, 30, 20 in 20 K in so jih dobili posestniki:
Krave so bile prignane na razstavo le štiri, kar kaže, da je v okraju malo lepih krav. Vsekako bo treba tudi na to stran iskati odpomoči, kar se tudi namerava, kakor se nam je pripovedovalo. Vse štiri krave so bile obdarovane.
Darila so znašala zaporedoma po 40, 30, 20 in 20 K in so jih dobili posestniki:
1.PETER ZAJEC— Lasce 65; 2. Anton Kosmač— Cerkno; 3. PETER ZAJEC — Lasce in 4. Avgust Brelih — Cerkno 98.
Darila za junice, ki so nad 2 leti stare: 1. Matevž Tuškan — Cerkno 68 — 30 K; 2. Josip Lahajnar — Reka 11 —30 K. Nagrado 15 K je dobil pa Franc Bevk iz Cerkna.
Darila za mlajše junice :
1. Ivan Čelik – Cerkno 161 — 40 K 2. PETER ZAJEC – Lasce 65 — 30 K; 3 PETER BEVK — Otalež 121 – 20 K in Avgust Brelih — Cerkno 98 — 20 K.
Darila za junice, ki so nad 2 leti stare: 1. Matevž Tuškan — Cerkno 68 — 30 K; 2. Josip Lahajnar — Reka 11 —30 K. Nagrado 15 K je dobil pa Franc Bevk iz Cerkna.
Darila za mlajše junice :
1. Ivan Čelik – Cerkno 161 — 40 K 2. PETER ZAJEC – Lasce 65 — 30 K; 3 PETER BEVK — Otalež 121 – 20 K in Avgust Brelih — Cerkno 98 — 20 K.
Nagrade po 15 K so dobili:
1. Filip Peternel – Cerkno 142; 2. isti za drugo junico; 3. Marija Jež — Cerkno 105 in 4. Franc Jereb — Planina 12
1. Filip Peternel – Cerkno 142; 2. isti za drugo junico; 3. Marija Jež — Cerkno 105 in 4. Franc Jereb — Planina 12
OTALEŽ
Vir-Mladost 14.10 1911 št.18
Nekaj mesecev je že preteklo, odkar se je naš Orel zadnjič oglasil v »Mladosti«. Res je, da n "smo bogve koliko napredovali, ker nas je oviralo delo na polju od ranega jutra in do poznega večera. Dne 7. maja je priredilo Slov. katol. izobraževalno društvo veselico s sodelovanjem Orlov. Dne 21. maja se je naš Orel po zastopnikih udeležil mladeniškega tečaja in okrožnega občnega zbora v Idriji, kar je bil za naš velevažen dan. 18. junija smo nastopili v kroju pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. 25. junija smo sprejeli prevzvišenega knezonadškofa. Pripravljali smo se tudi za mladeniški tabor v Ljubljani, ki je pa bil odgoden. 10. septembra smo bili pri okrožni prireditvi v Žireh. Zgubili bomo tudi enega člana Orla; obleči bo moral vojaško suknjo. Kar smo dosedaj zamudili, moramo nadomestiti v zimski sezoni. Glavno pa je, dragi bratje, da ne dajemo nikomur niti najmanjšega povoda, da bi se moglo reči: Glejte, taki so Orli! Dajmo povsod dobre in lepe zglede, povsod kjer se pokažemo l Le s tem bomo svoje nasprotnike resnično premagali.
Vir-Mladost 14.10 1911 št.18
Nekaj mesecev je že preteklo, odkar se je naš Orel zadnjič oglasil v »Mladosti«. Res je, da n "smo bogve koliko napredovali, ker nas je oviralo delo na polju od ranega jutra in do poznega večera. Dne 7. maja je priredilo Slov. katol. izobraževalno društvo veselico s sodelovanjem Orlov. Dne 21. maja se je naš Orel po zastopnikih udeležil mladeniškega tečaja in okrožnega občnega zbora v Idriji, kar je bil za naš velevažen dan. 18. junija smo nastopili v kroju pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. 25. junija smo sprejeli prevzvišenega knezonadškofa. Pripravljali smo se tudi za mladeniški tabor v Ljubljani, ki je pa bil odgoden. 10. septembra smo bili pri okrožni prireditvi v Žireh. Zgubili bomo tudi enega člana Orla; obleči bo moral vojaško suknjo. Kar smo dosedaj zamudili, moramo nadomestiti v zimski sezoni. Glavno pa je, dragi bratje, da ne dajemo nikomur niti najmanjšega povoda, da bi se moglo reči: Glejte, taki so Orli! Dajmo povsod dobre in lepe zglede, povsod kjer se pokažemo l Le s tem bomo svoje nasprotnike resnično premagali.
IDRIJSKE NOVICE
Vir-Slovenec 28.10 1911 št.248
Mrtvega so našli dne 24. oktobra zjutraj pod potjo blizu Jagršč posestnika Jereba iz Otalež na Goriškem. Bil je tih, krščanski mož. Poznan je bil v naši okolici, ker je dalj časa služil v hiralnici usmiljenih sester v Sp. Idriji.Ali se je ponesrečil ali je bil žrtev zločina,
bo pokazala preiskava.
bo pokazala preiskava.
STATISTIKA ORLOV
Vir-Mladost 16.11 1911 št.22
Otalež: Članov 20 telovadci(20), uniform 10, naročnikov glasila Mladost 12, predavanj2, podporni člani 10
Vir-Mladost 16.11 1911 št.22
Otalež: Članov 20 telovadci(20), uniform 10, naročnikov glasila Mladost 12, predavanj2, podporni člani 10
Vir-Zarja Ljubljana 4.9 1911 št 128IZ TOLMINSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 30.11 1911 št.48
Otalež pri Cerknem. Neprenehoma se trudijo zastopniki zavarvalne družbe proti požaru po naših vaseh, da bi
dobili čim več zavarovancev za svoje neslovensko zavaroval o družbo in da bi od naše »Vzajemne zavarovalnice«
več članov odvrnili. Znajo pa res mojstersko farbati in člane »Vzajemne« plašiti. češ, da je »Vzajemna« slaba. Pravijo
namreč, da če bi se pojavil kje velik požar bi ne mogla plačati škode in bi članom zavarovanje zvišala itd. —
Sramota je za Slovence, da čez edino slovenski zavod tako lažejo in ga črnijo. Sicer pa je tako govorjenje kaznjivo
in pazijo naj dotičniki, da jih v luknjo ne utaknemo. Da ne bo v dvomu kateri član »Vzajemne« podam o tukaj nekaj
izvirnih številk »Vzajemne«. Ko je bil dne 6. marca t. I. občni zbor »Vzajemne « je vodstvo jasno izkazalo, da je do
1. januarja t. I. izdal naš domači zavod 70.124 polic, na katerih j e ‘zavarovana vsota za 125,877.239 K in da je plačal zavod po nesreči poškodovanim 807.309 K in to nemudoma po izkazani škodi v popolno zadovoljstvo poškodovanim.
Zavod je izkazal čistega premoženja 282.632 K 57 vin. Navedene številke jasno govore, da je naš domači zavarovalni
zavod na pravi poti, da se dela pri tem zavodu resno in uspešno v prid društvenikom, in da je sigurnost na vse
strani zagotovljena. Ako bi pri nas res prišla tako velika nesreča, da bi obenem pogorele vasi: Otalež, Plužnje,
Lazce, ki so zavarovane pri »Vzajemni « približno za 45.000 K, bi to naš domači zavod z lahkoto poplačal in bi mu
še ostalo 237.632 K. Na laž so torej postavljeni vsi obrekovalni agenti, da jim zavedni in pošteni Slovenci opravičeno
vrata pokažite! Naša edina domača zavarovalnica se pa s svojim napredkom sam a priporoča. Svoji k svojim!
dobili čim več zavarovancev za svoje neslovensko zavaroval o družbo in da bi od naše »Vzajemne zavarovalnice«
več članov odvrnili. Znajo pa res mojstersko farbati in člane »Vzajemne« plašiti. češ, da je »Vzajemna« slaba. Pravijo
namreč, da če bi se pojavil kje velik požar bi ne mogla plačati škode in bi članom zavarovanje zvišala itd. —
Sramota je za Slovence, da čez edino slovenski zavod tako lažejo in ga črnijo. Sicer pa je tako govorjenje kaznjivo
in pazijo naj dotičniki, da jih v luknjo ne utaknemo. Da ne bo v dvomu kateri član »Vzajemne« podam o tukaj nekaj
izvirnih številk »Vzajemne«. Ko je bil dne 6. marca t. I. občni zbor »Vzajemne « je vodstvo jasno izkazalo, da je do
1. januarja t. I. izdal naš domači zavod 70.124 polic, na katerih j e ‘zavarovana vsota za 125,877.239 K in da je plačal zavod po nesreči poškodovanim 807.309 K in to nemudoma po izkazani škodi v popolno zadovoljstvo poškodovanim.
Zavod je izkazal čistega premoženja 282.632 K 57 vin. Navedene številke jasno govore, da je naš domači zavarovalni
zavod na pravi poti, da se dela pri tem zavodu resno in uspešno v prid društvenikom, in da je sigurnost na vse
strani zagotovljena. Ako bi pri nas res prišla tako velika nesreča, da bi obenem pogorele vasi: Otalež, Plužnje,
Lazce, ki so zavarovane pri »Vzajemni « približno za 45.000 K, bi to naš domači zavod z lahkoto poplačal in bi mu
še ostalo 237.632 K. Na laž so torej postavljeni vsi obrekovalni agenti, da jim zavedni in pošteni Slovenci opravičeno
vrata pokažite! Naša edina domača zavarovalnica se pa s svojim napredkom sam a priporoča. Svoji k svojim!
OTALEŽ
Vir-Mladost 9.2 1912 št.3
Kakor vsako leto, kar obstoja naš Orel, tako se tudi letos vrše dvakrat na teden običajni večerni sestanki. Dne 21. januarja smo imeli zanimivo predavanje o »Lurdu«; predaval nam je č. g. Fr. Oswald iz Idrije, za kar mu izrekamo, iskreno zahvalo. Po predavanju se je vršil občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva in občni zbor telovadnega odseka, katerega odbor se je konstituiral sledeče: Zajec Ludovik, predsednik; Zajec Konrad, podpredsednik; Vinko Buda, tajnik; Zajec Janko, blagajnik; Pavšič Mohor, Eržen Tomaž, odbornika; Zajec Guštin, načelnik: Jakob Brejc
Vir-Mladost 9.2 1912 št.3
Kakor vsako leto, kar obstoja naš Orel, tako se tudi letos vrše dvakrat na teden običajni večerni sestanki. Dne 21. januarja smo imeli zanimivo predavanje o »Lurdu«; predaval nam je č. g. Fr. Oswald iz Idrije, za kar mu izrekamo, iskreno zahvalo. Po predavanju se je vršil občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva in občni zbor telovadnega odseka, katerega odbor se je konstituiral sledeče: Zajec Ludovik, predsednik; Zajec Konrad, podpredsednik; Vinko Buda, tajnik; Zajec Janko, blagajnik; Pavšič Mohor, Eržen Tomaž, odbornika; Zajec Guštin, načelnik: Jakob Brejc
UKAZ
Opozorjenje je na širšo javnost.
Rudar Johann Kogoj, živeč v Gertheju, sin delavca Markusa Kogoja, živečega v Lazcu v okraju Tolmein na Kranjskem in njegova pokojna žena Marriana, roj. Božič, nazadnje živeča v Lazcu.
Napoved prepovedi je treba objaviti v občini Gerhe in v Kolnische Zeitung
Gerhe 12. marca 1912 Registrski uradnik. Iz kraja Korckritz
 |
| Vir-Kölnische Zeitung 14.3 1912 |
OTALEŽ
Vir-Mladost 23.3 1912 št.6
Že dolgo se nismo oglasili v »Mladosti«. Mislite si gotovo, da nam slaba prede. Samo o občnem zboru smo poročali, kako se je vršil in kateri so bili izvoljeni, natančnejšega pa ne. Zato hočemo sedaj nadomestiti, kar smo prej zamudili. Najprvo hočemo opisati naše izobraževalno delo, ki obstoja v predavanjih, petju in razlaganju »Mladeniške telovadne organizacije«. Samo vse premalo zanimanja je za predavanja. Dobro bi bilo, ko bi tudi člani posegali v predavanja, da bi se izučili, da bi kdaj tudi sami znali kaj povedati, posebno letos, ko so bila skoro sama dnevna vprašanja, ki so bila res zelo potrebna posebno v sedanjem času, ko se bije hud boj med katoličani in nasprotniki krščanske misli. Treba je, da je vsak pristaš katoliške stranke poučen o vsem katoliškem gibanju, da bi znal vsakemu nasprotniku povedati in dokazati, da le katoliška stranka skrbi za ljudstvo, da le ona skrbi za vse stanove, da ne dela razločka med kmetom in delavcem, med gospodom in obrtnikom, med bogatim in revnim. Koliko bolj je to potrebno za mladeniča, ki je član Orla. Saj je že namen Orla, da vzgoji Orle za zagovornike krščanske misli, zato naj vsak dobro zapomni, kaj se predava, da bo lahko drugi večer povedal vsebino predavanja in pripomnil, kaj on o tem misli. V petju se tudi vadimo vsak teden dvakrat. Za to je pa malo več zanimanja, samo malo več ubogljivosti bi priporočali nasproti pevovodju. Sedaj se pripravljamo tudi za veselico, ki jo bo imelo izobraževalno društvo prvo nedeljo v maju. Igrala se bo narodna igra »Tihotapec« v petih dejanjih. Telovadno delo je pa skoro vedno slabše, je vse preveč mlačnosti, zmeraj ima vsak vse polno izgovorov, da je izmučen, da nima časa itd. Pomislite, dragi bratje, da odsek brez telovadbe ni mogoč, da v odseku mora veljati pravilo: zdravo telo, zdrava duša! Pa kolikega pomena je telovadba na zunaj, ko je treba nastopiti pri raznih prilikah. Tam se vidi, kje so dobri telovadci. Posebno letos, ko se nam obeta zvezna prireditev v Ljubljani, skrbimo, dragi bratje, da ne bomo zadnji s številom dobrih telovadcev. Zato se udeležujmo pridno telovadnih ur, saj dve uri na teden bo gotovo vsak posvetil telovadbi, posebno sedaj, ko se bo skrbelo, da bo hodil vaditelj iz Idrije vadit nove proste vaje, moramo telovadbo ob nedeljah. Zato še enkrat, dragi bratje, vztrajno pa začrtani poti naprej ter skrbimo, da se bomo vsi člani redno udeležili vsega, kar se nam nudi koristnega in podučnega s trdno in jekleno voljo, s katero se vse premore.
Vir-Mladost 23.3 1912 št.6
Že dolgo se nismo oglasili v »Mladosti«. Mislite si gotovo, da nam slaba prede. Samo o občnem zboru smo poročali, kako se je vršil in kateri so bili izvoljeni, natančnejšega pa ne. Zato hočemo sedaj nadomestiti, kar smo prej zamudili. Najprvo hočemo opisati naše izobraževalno delo, ki obstoja v predavanjih, petju in razlaganju »Mladeniške telovadne organizacije«. Samo vse premalo zanimanja je za predavanja. Dobro bi bilo, ko bi tudi člani posegali v predavanja, da bi se izučili, da bi kdaj tudi sami znali kaj povedati, posebno letos, ko so bila skoro sama dnevna vprašanja, ki so bila res zelo potrebna posebno v sedanjem času, ko se bije hud boj med katoličani in nasprotniki krščanske misli. Treba je, da je vsak pristaš katoliške stranke poučen o vsem katoliškem gibanju, da bi znal vsakemu nasprotniku povedati in dokazati, da le katoliška stranka skrbi za ljudstvo, da le ona skrbi za vse stanove, da ne dela razločka med kmetom in delavcem, med gospodom in obrtnikom, med bogatim in revnim. Koliko bolj je to potrebno za mladeniča, ki je član Orla. Saj je že namen Orla, da vzgoji Orle za zagovornike krščanske misli, zato naj vsak dobro zapomni, kaj se predava, da bo lahko drugi večer povedal vsebino predavanja in pripomnil, kaj on o tem misli. V petju se tudi vadimo vsak teden dvakrat. Za to je pa malo več zanimanja, samo malo več ubogljivosti bi priporočali nasproti pevovodju. Sedaj se pripravljamo tudi za veselico, ki jo bo imelo izobraževalno društvo prvo nedeljo v maju. Igrala se bo narodna igra »Tihotapec« v petih dejanjih. Telovadno delo je pa skoro vedno slabše, je vse preveč mlačnosti, zmeraj ima vsak vse polno izgovorov, da je izmučen, da nima časa itd. Pomislite, dragi bratje, da odsek brez telovadbe ni mogoč, da v odseku mora veljati pravilo: zdravo telo, zdrava duša! Pa kolikega pomena je telovadba na zunaj, ko je treba nastopiti pri raznih prilikah. Tam se vidi, kje so dobri telovadci. Posebno letos, ko se nam obeta zvezna prireditev v Ljubljani, skrbimo, dragi bratje, da ne bomo zadnji s številom dobrih telovadcev. Zato se udeležujmo pridno telovadnih ur, saj dve uri na teden bo gotovo vsak posvetil telovadbi, posebno sedaj, ko se bo skrbelo, da bo hodil vaditelj iz Idrije vadit nove proste vaje, moramo telovadbo ob nedeljah. Zato še enkrat, dragi bratje, vztrajno pa začrtani poti naprej ter skrbimo, da se bomo vsi člani redno udeležili vsega, kar se nam nudi koristnega in podučnega s trdno in jekleno voljo, s katero se vse premore.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 25.4 1912 št.17
Vir-Primorski list 25.4 1912 št.17
.Otalež . — Naše „Kat. slov. izobraž. društvo" priredi 5. maja t. I. ob 3h pop. veselico z tem usporedom :
1. Nagovor.
2. Deklamacija.
2. Deklamacija.
3. Jurčič -Steržaj:
Tihotapec, narodna igra v 5. dejanjih.
4. Gregorčič -Ferjančič : ‘Tone. solnce
tone, meš. zbor.
Tihotapec, narodna igra v 5. dejanjih.
4. Gregorčič -Ferjančič : ‘Tone. solnce
tone, meš. zbor.
5. Gregorčič – Nedved:
Naša zvezda. Meš. zbor.
Naša zvezda. Meš. zbor.
K obilni vdeležbi najuljudneje vabi. Odbor.
IZ NAŠE ORGANIZACIJE
Vir-Novi čas(Gorica) 26.4 1912 št.17
OTALEŽ . — Naše „Kat. slov. izobraž. društvo" priredi 5. maja t. l. ob 3 h popoldne v prostorih I. Jereba h. št. 253 društveno veselico s tem vsporedom : 1. Nagovor. 2. Deklamacija. 3. Jurčič-Steržaj : „Tihotapec“, narodna igra v 5. dejanjih, i. Gregorčič-Ferjančič, Tone, solnce, tone. Meš. zbor. 5. Gregorčič-Medved: Naša zvezda. Mešan zbor. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
IZ NAŠE ORGANIZACIJE
Vir-Novi čas(Gorica) 26.4 1912 št.17
OTALEŽ . — Naše „Kat. slov. izobraž. društvo" priredi 5. maja t. l. ob 3 h popoldne v prostorih I. Jereba h. št. 253 društveno veselico s tem vsporedom : 1. Nagovor. 2. Deklamacija. 3. Jurčič-Steržaj : „Tihotapec“, narodna igra v 5. dejanjih, i. Gregorčič-Ferjančič, Tone, solnce, tone. Meš. zbor. 5. Gregorčič-Medved: Naša zvezda. Mešan zbor. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 16.6 1912 št.24
Vir-Primorski list 16.6 1912 št.24
OTALEŽ. V tednu od 9. do 10. junija t. l. bomo pri nas obhajali sv. misijon, ki ga bosta vodila čč. oo. Korsijan
Zemljak in Bervenut Winkler, oba iz frančiškanskega reda. Ker ni bilo v tukajšnji fari sv. misijona v že 12 let, se
ljudstvo letošnjega zelo veseli, se je nanj vže dobro pripravilo in se ga bo, kakor je upati, polnoštevilno vdeležilo. Vabljeni in dobrodošli so ob tej priložnosti tudi sosednji čč. gg. duhovniki ,da bodo s svojo navzočnostjo in sodelovanjem povzdignili to izredno slovesnost!
Zemljak in Bervenut Winkler, oba iz frančiškanskega reda. Ker ni bilo v tukajšnji fari sv. misijona v že 12 let, se
ljudstvo letošnjega zelo veseli, se je nanj vže dobro pripravilo in se ga bo, kakor je upati, polnoštevilno vdeležilo. Vabljeni in dobrodošli so ob tej priložnosti tudi sosednji čč. gg. duhovniki ,da bodo s svojo navzočnostjo in sodelovanjem povzdignili to izredno slovesnost!
STRELA UDARILA V HLEV
Vir-Zarja(Ljubljana)22.6 1912 št.338
Ta večer je tudi po Cerkljanskem strela razsajala. V Plužnah je baje tudi uničila nekemu posestniku hlev in nekaj goveje živine. Zavarovan je bil dotični samo za 500 K.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 14.8 1912 št.33
LAZCE PRI OTALEŽU. V soboto dne 20. julija zvečer ob pol 10, uri je udarila strela in unela vezani kozolec na »Sivki”
, ki je bil poln žita. Kozolec je do tal pogorel. V dolžnost si štejem, da se z a hvalim vsem, ki so vstrajno delovali, da
se ni ogenj razširil na hlev, ki je le nekaj korakov od pogorelega kozolca. Zlasti se zahvaljujem pa požarni brambi iz
Pluženj, ki je bila takoj na mestu nesreče. in vstrajno delovala, dokler ni bila nevarnost odstranjena.
Peter Zajec, posestnik.
, ki je bil poln žita. Kozolec je do tal pogorel. V dolžnost si štejem, da se z a hvalim vsem, ki so vstrajno delovali, da
se ni ogenj razširil na hlev, ki je le nekaj korakov od pogorelega kozolca. Zlasti se zahvaljujem pa požarni brambi iz
Pluženj, ki je bila takoj na mestu nesreče. in vstrajno delovala, dokler ni bila nevarnost odstranjena.
Peter Zajec, posestnik.
STRELA
Vir-Novi čas(Gorica)16.8 1912 št.33
Dne 20. julija je strela užgala poln kozolec posestniku Petru Zajec v Lazcu pri Otaležu. — Kozolec je zgorel.
ŽALOSTNA SMRT MLADENIČA
Vir-Novi čas(Gorica)25.10 1912 št.43
V nedeljo je umrl po kratkih a hudih bolečinah — v Cerknem 18-Ietni mladenič, delavec v tovarni pri »Gorenjcu«. Janez Kogoj doma iz Lazca v Otaležu. V petek zvečer se je namreč v temi zatekel z vso silo v drog (oje) nekega voza. Zadobil je močne poškodbe v drobovju, znotraj je izkrvavel. ter v silnih bolečinah v poldrugem dnevu izdahnil svojo blago mlado dušo, pol ure pozneje, ko je bil previden. Zares škoda krepkega mladega fanta — pridnega delavca in edino oporo svoje drage mamice. Svetila večna luč pokojnikovej blagi duši
POJASNILO
Vir-Novi čas(Gorica)6.12 1912 št.49
POJASNILO
Vir-Novi čas(Gorica)6.12 1912 št.49
Otalež, 3. dec. 1912.
Odprto pismo v »Novem Času« z dne 31. okt. t. l. vsebuje glede revizije občinskih računov županije Cerkno netočno poročilo, ki izvira iz nesporazumljenja. Naj zadevo pojasnim : Ko je prejšnje starešinstvo , v katerem sem bil tudi jaz kot zastopnik Otaleža, nastopilo dne 11. dec. 1907 svojo funkcijsko dobo, dobilo je nerešene občinske račune za l. 1904, 1905 in 1906; računi za 1907 in 1908 so se mu pa predložili šele 5. avg . 1909, po tem ko sem iste v seji dne 12. julija 1909 brez pogojno zahteval . Da bi se pa pregledovanje istih preveč ne zavleklo, je starešinstvo v isti seji 12. julija račune l. 1904,1905 in 1906 vzelo v znanje, ne da bi jih odobrilo; račune za 1907 in 1908 pa je odstopilo v pregled posebnemu odseku, v katerem so bili poleg mene : Janez Mlakar, Peter Podobnik , Ivan Obid in Franc Gantar. Povdarjam : starešinstvo je odsek pooblastilo samo za pregled računov 1907 in 1908, ne pa za revizijo blagajne. Zato sem večkrat na razna to zadevna vprašanja , zakaj ni odsek tudi blagajne revidiral, izjavil« Za to nas starešinstvo ni pooblastilo. «A ravno nepotrjeni računi in revizija računov brez revizije blagajne so dali povod raznim govorica o obč. gospodarstvu, nakar je mene prvo opozoril rajni podžupan A. Kobal. Da bi se govorica polegla in zadevam urno uravnala , sem predlagal v seji 13. sept. 1909 nakup železne blagajne z dvemi ključi za shrambo obč. denara in obč. vrednostij. Po tej napravi bi bilo denarno stanje občine vsak čas razvidno in tla izpodbita vsakemu sumničenju. A žal. ta predlog se mi je od neke strani zavrnilo, in obč. železne blagajne še danes — ni.
Krivico dela torej prejš. starešinstvu, kdor mu očita nemarnost, ker je bilo delavno tako, da malo katero poprej. Zavedalo se je tudi dolžnosti, ki jo ima po § 79. obč. r „ a žal — sklepi so ostali čestokrat le na papirju županstvo jih ni izvršilo. Saj smo se Otaležki zastopniki morali svoj čas poslužiti izrednega pripomočka, da so se vsaj nekateri naši sklepi izvršili. Toliko v stvarno pojasnilo in resnici na ljubo. Kurat Buda
Odprto pismo v »Novem Času« z dne 31. okt. t. l. vsebuje glede revizije občinskih računov županije Cerkno netočno poročilo, ki izvira iz nesporazumljenja. Naj zadevo pojasnim : Ko je prejšnje starešinstvo , v katerem sem bil tudi jaz kot zastopnik Otaleža, nastopilo dne 11. dec. 1907 svojo funkcijsko dobo, dobilo je nerešene občinske račune za l. 1904, 1905 in 1906; računi za 1907 in 1908 so se mu pa predložili šele 5. avg . 1909, po tem ko sem iste v seji dne 12. julija 1909 brez pogojno zahteval . Da bi se pa pregledovanje istih preveč ne zavleklo, je starešinstvo v isti seji 12. julija račune l. 1904,1905 in 1906 vzelo v znanje, ne da bi jih odobrilo; račune za 1907 in 1908 pa je odstopilo v pregled posebnemu odseku, v katerem so bili poleg mene : Janez Mlakar, Peter Podobnik , Ivan Obid in Franc Gantar. Povdarjam : starešinstvo je odsek pooblastilo samo za pregled računov 1907 in 1908, ne pa za revizijo blagajne. Zato sem večkrat na razna to zadevna vprašanja , zakaj ni odsek tudi blagajne revidiral, izjavil« Za to nas starešinstvo ni pooblastilo. «A ravno nepotrjeni računi in revizija računov brez revizije blagajne so dali povod raznim govorica o obč. gospodarstvu, nakar je mene prvo opozoril rajni podžupan A. Kobal. Da bi se govorica polegla in zadevam urno uravnala , sem predlagal v seji 13. sept. 1909 nakup železne blagajne z dvemi ključi za shrambo obč. denara in obč. vrednostij. Po tej napravi bi bilo denarno stanje občine vsak čas razvidno in tla izpodbita vsakemu sumničenju. A žal. ta predlog se mi je od neke strani zavrnilo, in obč. železne blagajne še danes — ni.
Krivico dela torej prejš. starešinstvu, kdor mu očita nemarnost, ker je bilo delavno tako, da malo katero poprej. Zavedalo se je tudi dolžnosti, ki jo ima po § 79. obč. r „ a žal — sklepi so ostali čestokrat le na papirju županstvo jih ni izvršilo. Saj smo se Otaležki zastopniki morali svoj čas poslužiti izrednega pripomočka, da so se vsaj nekateri naši sklepi izvršili. Toliko v stvarno pojasnilo in resnici na ljubo. Kurat Buda
STATISTIKA ORLOV
Vir-Mladost 7.12 1912 št.21 in 22
Otalež Članov 18 telovadci 18uniform 8 trobentačev3 naročnikov glasila Mladost 6 predavanj 12
VIR-DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE-DLIB
Ni komentarjev:
Objavite komentar