Bilo je nekoč

Vir-Primorske novice 17.7 1977 št.28

Jazne , Dolenje Jazne, Plužnje in Lazec, Otalež leta 1970

KULTURNE PRIREDITVE 1973

Vir-Idrijski razgledi 1974 Št.1 / 2

Prosvetno društvo „Franc e Bevk" v Otaležu je bilo v letu 1973 najbolj aktivno. Dne 6. marca so uprizorili veseloigro „Pot do srca", dne 20. maja pa igro „Gonj a za srečo" . S tem delom so nastopili tudi na Krnicah. Dne 30. septembra so s proslavo počastili spomin na pokojnega pisatelja Franceta Bevka. Na proslavi je nastopil tudi pevski zbor ,.Peter Jereb " iz Cerkna. Proslave so organizirali tudi na Dan žena in na Dan republike, na Dan mrtvih pa komemoracijo. 



V NEDELJO SVEČANO ODPRTJE NOV HRAM UČENOSTI ZA OTROKE IZ OTALEŽA

Vir-Primorski dnevnik 28.8 1978 št.198

Staro šolo je hudo poškodoval potres - Prostora za nad trideset otrok in poseben prostor za varstvo predšolskih otrok.

Preden se bodo letos zopet odprla šolska vrata, bodo svojemu namenu v nedeljo, 27. avgusta 1978, izročili novo šolo v Otaležu, hribovski vasici, ki leži na 603 m nadmorske višine nad desnim bregom reke Idrijce in je 18 km oddaljena od Idrije. Potres pred dvema letoma je po škodoval tudi številne objekte na Idrijskem in med njimi je bila tudi stara šolska zgradba v Otaležu. Staro šolo so podrli in mlajši ' šoloobvezni otroci so dve leti nabirali znanje v zasilno preurejenih prostorih zadružnega doma. S solidarnostjo zbranimi sredstvi za odpravo posledic potresa in na predlog Republiške izobraževalne skupnosti, je bil sprejet sklep, da se v Otaležu prične graditi montažna osnovna šola. Delavci tovarne »Marles# iz Maribora so postavili montažno poslopje, ki je z opremo vred veljalo 3,5 milijona dinarjev in v katerem bo prostora za več kot 30 šolarjev in primerno urejen prostor za varstvo predšolskih otrok. Pred leti so si vaščani s samoprispevkom in pomočjo družbe asfaltirali 1 km cestišča od Pirhove grape do Otaleža. Z novim šolskim poslopjem so mladim kakor tudi ostalim vaščanom dane nove možnosti za razvoj kraja. Večina domačinov je namreč zaposlenih v 9 km oddaljenem Cerknem, nekateri pa se vozijo na delo v Sp. Idrijo in Idrijo, in le redki se odločijo za kmetovanje ali živinorejo. V kraju je zelo razvito tudi kulturno življenje (pevski zbor, dramska sekcija) z urejenim šolskim športnim igriščem, pa se bo lahko razvijala tudi športno - rekreativna dejavnost vaščanov. Vaščani se za to skrbno pripravljajo na slovesnosti, ki bodo v okviru otvoritve nove osnovne šole v nedeljo, 27. avgusta 1978. Na proslavi bosta govorila' članica Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednica republiškega komiteja, za vzgojo in izobraževanje Majda Poljanšek ter predsednik idrijske občinske skupščine Cveto Šulgoj. V pestrem kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci podružnice osnovne šole in recitatorji osnovne organizacije ZSMS Otalež, pihalni orkester idrijskih rudarjev in ansambel JLA iz Vrhnike. Silvo Kovač





CHARLEROI-MONS-BRUXELLES

Vir-Naša luč 1978 št.4

V OTALEŽU NOVA ŠOLA

Vir-Idrijski razgledi 1978

Prepričani smo, da bo v šolsko kronik o in zgodovino kraja 27. avgust 1978 zapisan z velikimi črkami, saj ravno nova šola napoveduje, da bo življenje v tem delu Slovenije začelo glasneje utripati,” je dejala tisoč glavi množici članica izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje tov. Majda Poljanšek, v slavnostnem govoru ob otvoritvi nove podružnične šole v Otaležu.

V Otaleški krajevni skupnosti je 63 šoloobveznih otrok, od tega jih 31 obiskuje pouk v podružnični osnovni šoli, ostali pa v osnovni šoli Vojkove brigade v S p. Idriji .Učenci Otaleške osnovne šole so po potresu leta 1976 zaradi varnosti morali zapustiti učilnice in se zateči v prostore zadružnega doma. Ti prostori pa prav tako niso bili primerni za vzgojo in izobraževanje mladega rodu.

Izgradnja Marlesove montažne šole, ki je skupno z oddelkom za varstvo predšolskih otrok stala 3,5 milijona din, je ekonomsko opravičljiva, saj se število prebivalcev ob urejeni infrastrukturi prav gotovo ne bo zmanjšalo. To pa je za našo družbo posebno pomembno tudi z vidika splošnega ljudskega odpora. Kot je dejala slavnostna govornica, se pomena šole krajani dobro zavedajo. Stoletna tradicija.ki jo beleži bogata šolska kronika od 1948 leta priča. da je prav šola omogočala, da je slovenska knjiga lahko kljubovala okupatorju.

Tudi v novem šolskem poslopju se bo slišalo bogato ljudsko in osvobodilno izročilo, iz Pluženj, Otaleža, Lasca in Jazen, krajev, ki so se upirali 25-letni raznarodovalni politiki italijanskih fašistov. Niti žrtve in nasilje, niti požgani domovi niso zatrli upornosti kmeta in delavca v teh krajih, da ne bi kar sredi vojne vihre že 8. oktobra 1944 leta znova pričeli s slovensko šolo, v kateri je glasno odmevala Gregorčičeva in Prešernova pesem, pa Cankarjevi pozivi v boj za nacionalno in socialno osvoboditev. Pionirji in mladina bodo vedno občudovali pogum kurirjev, pionirja Konrada Kofola in Ivana Peternelja, mladinki Polona Lipužič in Dorico Zajc, ki so jih zaprli, ter 22 mladincev in številne druge, ki so sodelovali v NOB.

27.avgust je bil v Otaležu resnično velik praznik. Bogat kulturni program v katerem so sodelovali idrijska rudarska godba na pihala, instrumentalni ansambel JLA z Vrhnike, recitatorjji KO ZSMS iz Otaleža ter učenci Otaleške in Sp. idrijske osnovne šole, preprost pozdravni govor predsednika idrijske občinske skupščine tov. Cveta Šulgaja, ter iskrene besede dobrodošlice sekretarja KK SZDL Otalež Petra Dolinarja, so zapustile globok vtis. Besede zahvale so veljale tudi širši slovenski javnosti za solidarnost pri odpravljanju posledic potresa in izgradnji nove šole.

Razglednica iz 70-ih let prejšnjega stoletja

Vir-Glas(Kranj) 6.12 1977 št.93

Oktet France Bevk

SLOVO OD MATERE DUHOVNIKA
Vir-Katoliški glas(Gorica) 29.3 1979 št.13

V četrtek 22. marca popoldne smo polo­žili k počitku na božjo njivo ob cerkvi Žalostne Matere božje v Idriji mamo župnika v Doberdobu Marijo Lazar roj. Zajc. Pokojnica se je rodila 30. oktobra 1896 v Jaznah pri Otaležu na Cerkljanskem v številni kmečki družini, kjer je odraščala med šolo na vasi, kmečkim delom in molitvijo zlasti potem , ko je bila sprejeta v Marijino družbo. Septembra 1920 je poročila rudarja Petra Lazarja in prišla z njim v Idrijo v staro domačijo pri cerkvi sv. Antona. Tu je bila zvesta žena, dobra mati in skrbna gospodinja skoraj 60 let. Ko sta z možem nekoliko popravila revno hišo, jima je po­žar v noči 1. oktobra 1928 vse uničil in vrgel družino na cesto. Počasi sta postavila nov skromen dom, medtem pa je družina rasla. Leta 1941 se je rodil zadnji otrok, in zdaj je bilo vsega 7 otrok, 4 sinovi in 3 hčere. Svoje skrbi in težave je prinesla druga svetovna vojna, ko ni bilo lahko prehraniti tako številne družine, vendar je pod božjim varstvom vse minilo brez hujših žrtev. Po vojni so šli otroci drug za drugim za svojim delom in poklicem. Sin Anton je 13. julija pri sosedu sv. Antonu pel novo mašo. Leta 1970 je prišla iz Breginjskega kota v hišo nevesta Marta, ki je odslej skrbela za dom kot nova gospodinja in je bila vedno dobra snaha svoji tašči, zlasti v letih, ko je ta že opešala. 13. septembra 1970 je bila v družini lepa slovesnost: v cerkvi Matere božje na Skalci v Spodnji Idriji je pokojnica obhajala z možem zlato poroko v krogu svojih otrok in vnukov. Počasi so v zadnjih letih začele prihajati težave, ki jih prinese starost in bolezen, vendar je bila pokojnica še skoraj do zadnjega pokonci. Le v zadnjih dneh je oble­žala, še enkrat prejela svete zakramente in po kratki hujši bolezni zaspala v Gospodu med svojimi dragimi 20. marca. Pogreb je bil v Idriji na drugi dan pomladi, v resnici pa je bil to pravi zimski dan, saj je skoraj ves čas snežilo. Kljub tem u se je pogreba udeležilo zelo veliko sorodnikov, znancev in prijateljev. Posebno je izstopalo zastopstvo doberdobske župnije s celotnim cerkvenim pevskim zborom , ki je pri pogrebu in zadušnici pod vodstvom pevovodje Karla Lavrenčiča ob­čuteno zapel nekaj nagrobnic in drugih primernih pesmi. Številni so bili tudi verniki iz Zavratca, kjer je bil g. Lazar za župnika p red prihodom v Doberdob. Sobrate iz zamejstva so zastopali škofov vikar za Slovence dr. Simčič, msgr. Moč­nik in dekan Komjanc, poleg n jih pa so bili še so bratje iz dekanije in sošolci. Po pogrebni maši, ki jo je daroval sin duhovnik ob somaševanju dveh sobratov, je spregovoril dekan m sgr. Filipič in poudaril, kako je pokojna mati vzorno izpolnila Stvarnikovo naročilo: « rastita in mno­žita se …« s tem , ko je dala življenje sedmim otrokom in jih vzgojila v poštene ljudi, s tem pa je tudi sebe in vso družino posvečevala, ko je delo in skrbi za številno družino prepletala z molitvijo in udeležbo pri sveti daritvi, ki je ni nikoli zamudila. Naj se zdaj spočije v dobrem Bogu! Njeni družini pa naše iskreno krščansko sožalje.

DELO

Vir-Idrijski razgledi 1978-79

…..Val socialističnih idej je v letih 1920 in 1921 prodrl tudi na Cerkljansko, ki pred prvo svetovno vojno organiziranega delavskega gibanja ni poznalo. Komunistično glasilo „Delo” je dne 27. 2. 1920 prineslo novico iz Idrije, d a je bila prva številka v hipu razprodana, ne le v Idriji, tudi v Sp. Idriji, Otaležu, Lazcu, Plužnjah in Cerknem. ,,Lep dokaz”, pravi dopisnik, ,,kako željno je ljudstvo pričakovalo slovenskega socialističnega lista”……

V marcu 1920 so skušali ustanoviti komunistično sekcijo tudi v Plužnjah. Toda na zaupniški sestanek „so prišli . . . zastopniki italijanske svobode, karabinerji, zastražili vrata in nas vse popisali. . .

CHARLEROI-MONS-BRUXELLES

Vir-Naša luč 1979 št.7

1. julija, prav na svoj rojstni dan, je umrl g. Friderik Bogataj na svojem domu v Ville-sur-Haine. Vse nas je iznenadila njegova nenadna smrt, saj je imel šele 52 let, doma iz vasi Jazne pri Cerknem. Bil je vsestransko delaven mož — zadnja leta upokojeni rudar, velik ljubitelj slovenske besede. Vsako leto je naročil vse Mohorjeve knjige izs. duhovnik je izgubil v njem dobrega prijatelja in sobesednika. Njegovi ženi ge. Mariji Brabič, hčerki Heleni in sinu Slavku naše iskreno sožalje! Naj počiva v miru na božji njivi!


DANES BEVKOVA PROSLAVA V OTALEŽU
Vir-Primorski dnevnik 21.9 1980 št.10728

V okviru prireditev ob občinskem prazniku v Idriji bo danes, ob 15. uri (po jugoslovanskem času) v Otaležu na Cerkljanskem spominska proslava ob obletnici njegove smrti. Proslavo prireja domače prosvetno društvo France Bevk, ki deluje nepretrgoma že od leta 1946. Kulturni spored bodo oblikovali pevci okteta France Bevk in mladi recitatorji z Otaleža, slavnostni govor o pisatelju pa bo imel profesor Tomaž Pavšič. Kot gost bo nastopil gledališki igralec Stane Raztresen.




JAZNE

Vir-Varstvo spomenikov 23/1981

Pri kopanju vodnega jarka l.1977 je bil odkrit rimskodobni vodovod(niz lončenih cevi, od katerih je bila ohranjena le ena .Z izkopom je bil presekan tudi vogal zidanega objekta-potencialna rimskodobna naselbina.

V marcu 1977 je Pisk Justin, Jazne 16, pri kopanju jarka, po katerem je povezal njegov dom z novim vodovodom, speljanim iz studenca »pri mrzlici«, našel na prostoru med hišo št. 15 in skednjem, ki sodi k hiši št. 16, na pare. št. 305/1, k. o. Otalež, okoli 2,50 m globoko našel niz lončenih cevi. Pri kopanju je bila večina cevi uničenih, nepoškodovana se je ohranila le ena (si. 135), to pa hrani Pisk Alfonz, ki biva v Cerknem. Opis cevi: dobro rdečkasto žgana lončena cev iz prečiščene gline, na eni strani šiljasto zožena, na drugi strani ima izvihan rob. Dl. 39 cm, db. 8,5 do 4,5 cm, db. sten 1,2 do 0,5 cm. Več odlomkov polomljenih cevi hrani Goriški muzej. Okoli 10 m od odcepa hišnega vodovoda od glavnega vodovoda (proti hiši št. 16) so z izkopom vodnega jarka presekali tudi steno in vogel neke stavbe, ki je bila do ohranjene višine zapolnjena z izrazito ruševino (kamenje, oglje, kosti, zemlja). Prav verjetno je, da je bila v to stavbo napeljana voda po lončenih ceveh iz bližnjega studenca, kjer je nekdaj stalo leseno korito (nasproti vhoda v hišo št. 15). Studenec je še danes živ, voda pa ni najboljša. V ruševinah stavbe ni bilo ostalin, ki bi dopuščale časovno in kulturno opredelitev. Za cevi pa je primerjalno gradivo zelo blizu, čeprav cevi iz Jazen tistim na Loškem ozemlju niso povsem enake (prim. R. Brank, Rimski vodovodi na Loškem, Loški razgledi 20, 1973, 29; isti, Ob najdbah rimskega vodovoda nad Trnjem pri Stari Loki, Loški razgledi 23, 1976, 11). — D. S.

TRIM LIGA V MALEM NOGOMETU -SEZONA 1982

SOGLASEN SKLEP PREDSTAVNIKOV KRAJEVNE SKUPNOSTI

Šolo v Otaležu poimenovali po brigadi «Ivana Gradnika»

Vir-Primorski dnevnik 2.3 1982 št.11172


IDRIJA — Vsi trije zbori skupščine Idrija so na februarski seji sprejeli odločbo o poimenovanju podružnice šole v Otaležu po Gradnikovi brigadi. Da bi se v občini Idrija trajno obeležil spomin na Gradnikovo brigado, njene borbe, zmage in žrtve, je krajevna skupnost Otalež predlagala skupščini občine Idrija, da se njihova podružnična šola poimenujejo tej slavni brigadi. S predlogom so v celoti soglašali tudi delavci delovne skupnosti osnovne šole «Vojkove brigade* v Spodnji Idriji, v katere sestav spada podružnična šola v Otaležu in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Idrija. Novo podružnično šolo v Otaležu so zgradili leta 1978 s solidarnostno zbranimi sredstvi za odpravo posledic potresa. Tako je hribovska vasica Otalež, ki leži na 603 m nadmorske višine nad desnim bregom reke Idrijce in je 18 km oddaljena od Idrije, s pomočjo širše družbene skupnosti in sredstvi samoprispevka pred leti uredila in asfaltirala 4 km cestišča od Pirhove grape (ob republiški cesti Tolmin - Idrija) do Otaleža. V novem šolskem poslopju je dobil prostor tudi oddelek otroškega vrtca, saj je večina krajanov zaposlena v Cerknem, nekateri pa se vozijo na delo v Sp. Idrijo in Idrijo. Krajevna skupnost Otalež je lani sprejela sklep, da v spomin na množičen odhod krajanov v partizane v zimi leta 1942-43, praznuje 22. februar kot krajevni praznik. Tudi ob letošnjem krajevnem prazniku so mladi v KS Otalež organizirali II. množično rekreativno smučarsko tekmovanje za pokal «Prvi partizan*. Pomemben prispevek in priznanje k letošnjem krajevnem prazniku je vsekakor sklep občinske skupščine o poimenovanju podružnične šole v Otaležu po Gradnikovi brigadi.





OD IDRIJCE NAVZGOR DO VRHOV

Vir-Planinski vestnik januar 1983 številka 1

Del članka, avtorja Janeza Jerama objavljenega v Planinskem vestniku

Čas je, da se pomaknemo iz doline in gremo po markacijah Idrijsko-cerkljanske planinske poti. Povzpnemo se po strmini do cerkve sv, Pavla na Straži. Pot nadaljujemo po grebenu proti vrhu Lajš, vendar bomo po nekaj kilometrih zavili na desno do samostojne kmetije” V Trbojah”. Nekoliko naprej v grapi naletimo na zanimivost-”zaganjalko” to je izvir, ki okrog 7 minut narašča in upada. To zanimivost je opisal že Simon Rutar v Zgodovini Tolminske, le da ni natančno zapisal kraja.

Zopet navzgor mimo domačije” Za krogom” in k domačijam” Na krogu”, le-te so le delno naseljene. Tu se je v zgodnji pomladi 1943 odigrala tragedija. Italijanskim kvesturinom je prišlo na uho, da so tu partizani, vendar je pred njimi večja skupina že odšla. Ostala sta le ranjeni partizan in njegov spremljevalec. Ranjeni se je skril v krušno peč. Tam so ga našli in kar v peči ustrelili. Požgali so poslopja in domače odpeljali v internacijo. Nekoliko naprej v grapi je nekdo preuredil star mlin v počitniško hišo, čeprav je bil to zgodovinski objekt. Zopet navzgor, mimo domačije “Za klancem ”,ki jo še nekako vzdržujeta starejši brat in sestra. Še dobre pol ure in že smo na Bevkovem vrhu,1050m.Tu se nam odpre prekrasen pogled na Julijce, Kamniške alpe in daleč v Italijanske dolomite. Tik pod vrhom je zapuščena Slabetova domačija. Na vzhodnem pobočju so raztresene velike kmetije, na zahodno stran so nižje po pobočju posejane vasi: Jazne, Otalež Lazec, Plužnje. Te vasi se predvsem zadnja leta lepo razvijajo potem, ko so dobili asfaltno cesto. Med NOB so bile v glavnem požgane. O teh krajih nam pripovedujejo zgodovinarji-da je cesar Henrik IV. že 27.septembra 1063 podaril briksenški škofiji Otalež z okolico…

PLAZ V JAZNAH

Vir-Planinski vestnik -Januar 1985

14. 1. 1985

A. B. se je tega dne ob 16. uri lotil pluženja ceste za Gornje Jazne. Plužil je s traktorjem, pred katerim sta hodila oče A. B. in brat D. B. Na cesti je bilo preko enega metra snega. Okrog 18. ure se je na pobočju Preselje, približno trideset metrov nad trojico v širini trideset metrov, utrgal plaz suhega snega. Oče se je prijel za lemež pluga ter zgrabil tudi sina, ki ga pa ni mogel obdržati in ga je plaz odnesel v globino. Plaz je traktor sicer premaknil na rob ceste, vendar ga ni vzel s seboj; oče in sin sta takoj sprožila reševalno akcijo, v kateri so najprej kaki dve uri iskali vaščani iz bližnjega zaselka. Ko ni bilo uspeha, so poslali po pomoč. Obveščeni so bili pristojni štabi CZ in gasilci. Iz Otaleža, Cerkna in Idrije se je zbralo 160 oseb, prispeli so tudi člani GRS Tolmin, skupno 20 reševalcev z lavinskim psom. Iskanje ob umetni svetlobi svetilk in reflektorjev je trajalo vso noč; bilo je brez uspeha, šele ob zori so člani GRS ob pregledu celotnega plazu našli dečka mrtvega ob bukvi na robu plazu, nekako petsto metrov niže od kraja, kjer ga je pobral plaz. Štirinajstletni deček je bil zelo poškodovan.

Jazne-Vir Žirovski občasnik 1988








LAZEC(1995)

Vir-Edi Fatur Oddaja Studio 2 TV Koper- tv reportaža o vasi Lazec

Že poimenovanje posameznih delov vasi Lazec, kot denimo u brdu, klancu, zaklanec daje slutiti da se tamkajšni prebivalci ne morejo pohvaliti z obiljem ravnega sveta in vendar ostaja kraj živahen, urejen in predvsem zelen .Za Lasc in tamkajšne okolje še kako drži znano Idrijsko geslo, ki pravi” da imajo sicer  dast ravnine a lih pa kanc  staji.” Ravnega sveta skoraj da ne poznajo in če namerni obiskovalec pričakuje, da se bo znašel v zapuščeni od vseh pozabljeni vasici se je krepko zmotil. Že cesta, ki se od Idrijce krepko dvigne v vasice za nevajenega voznika morda nekoliko ozka je asfaltirana in lepo urejena. Hladi pa se u senci bujne podrasti. Prebivalci pa, no, da zanje tistih 15 kilometrov do Idrije, kjer je večina zaposlena ni omembe vrednih…..Si sploh predstavljate, kako težko je kmetovati v strmih lazah. Mimogrede, od tod najbrž tudi ime vasi. S kakšno težavo je treba vsak naročaj sena spraviti do hiše….Sam sem bil na moč presenečen nad številnim naraščajem ,saj je povsod polno otroškega živ-žava. Kondicije pa tamkajšnjim nadebudnežem očitno ne manjka saj se po strmih klancih podijo s kolesi, kot da bi bila to, najbolj naravna zadeva pod soncem….In kod povsod na Idrijskem tudi v Lazcu čipkarstvo še ni zamrlo. Marsikatera ženska ob prostem času še vzame kleklje in povštrčk in nemirni spretni prstki še vedno ustvarijo drobcene filigransko nežne čipke…Ste si ustvarili vsaj bežno podobo krajev na Idrijskem. Vas je vsaj malo požgečkala žuboreča govorica tamkajšnjih ljudi. Vas je zgrabilo, da bi namesto modnih izletov v tujino raje spoznali kanček svoje domovine. Potem nikar ne pomišljajte. Pod pod noge in verjemite, ko boste spoznali, kje vse in kako živijo ljudje, bo marsikatera težava, ki se zdi nerešljiva le še hitro pozabljen nebodigatreba.






VELIK PRAZNIK V OTALEŽU
Vir-Novi glas(Gorica-Trst)25.7 1996 ŠT.29
V Otaležu pri Cerknem so imeli v nedeljo, 14. t.m ., veliko slavje. Domačin iz Lazca msgr. Janez Filipič je obhajal zlato mašo, to pa je bila tudi priložnost, da so praznovali
500 let omembe te duhovnije, 300 let samostojne kaplanije in 150 let posvetitve cerkve sv. Katerine Sijonske, ki je postala župnijska I. 1930. Župnija se je res izkazala in pripravila izredno doživeto in lepo slavje. Slovesno bogoslužje je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih, saj ni šlo le za obhajanje omenjenih obletnic, ampak tudi za blagoslovitev treh novih zvonov, ki so namenjeni podružničnim cerkvam v Lazcu in Jaznah, in novega daritvenega oltarja, ki so ga po načrtih arh .Franca Kvaternika postavili v otaleški župnijski cerkvi.
Zvonovi so posvečeni sv. Juriju in sv. Miklavžu, največji pa Mariji Materi Cerkve v letu papeževega obiska v Sloveniji. Slovesnosti je dal z občutenim na govorom posebno prazničen pečat domačin, sedanji slovenski vicekonzul v Trstu, prof. Tomaž Pavšič. Na slavju je seveda spregovoril tudi sam jubilant msgr. Filipič, ob njem pa še koprski škof msgr. Pirih, ki se je sicer veselil in čestital ob obletnicah, a je tudi opozoril na sedanje stanje, kar terja razmislek in ukrepanje. Opozoril je, da se je v zadnjih petdesetih letih število prebivalcev tega področja razpolovilo in da danes ti kraji štejejo le približno 650 prebivalcev. Problem je tu di pomanjkanje duhovnikov, zaradi česar so težave za oskrbo številnih
župnij. Sam Otalež in podružnice oskrbuje npr. duhovnik iz Cerknega, od lani kaplan Marjan Škvarč. Nedeljsko slavje je bilo za Otalež in okolico pomembna duhovna in kulturna poživitev. Skladatelj Aldo Kumar je za to priložnost napisal posebno skladbo, ki jo je izvede domači zbor ob spremljavi orgel in cerkniškega pihalnega orkestra . Petje, recitacija ,
praznični mlaji in napisi so še olepšali ta praznik, na katerega bodo trajno spominjali zvonovi in oltar, ki jih je ob osebnem prazniku podaril rojstni župniji zlatomašnik Filipič.

Nonet France Bevk ob trideseti letnici delovanja v Otaležu leta 1999

IZLET TEDNA

Slovenski razgledniki

Vir-Petkov teden 29.6 1990 št.25

PETERNELOVA KMETIJA

Vir–Kmečki glas 2001

Peternelova kmetija leži nad dolino reke Idrijce, v vasici Otalež, kjer tako kot drugje na Idrijskem in Cerkljanskem ne manjka strmih kmetijskih
površin. Za kmetijo je značilna velika višinska razlika – leži med 800 in 1.050 metri nadmorske višine, tako da ne preseneča, da je bila
živinoreja vedno ena izmed glavnih dejavnosti. Kmetija je sicer velika skoraj 70 hektarov, od tega je 30 hektarov gozda, ostalo so pašniki in
košenine, še 30 hektarov pašnikov pa imajo Peternelovi v najemu. Kot pravi gospodar Franc, so imeli doma včasih tudi 50 in več glav goveje
živine, pred skoraj dvajsetimi leti pa so kupili prve ovce. Najprej šest, nato dvajset in ker so se v tej strmini odlično obnesle, je čez kakšnih pet let njihova čreda štela že čez 400 ovac. Pravzaprav je od 420 do 450 le ovac oziroma samic, v času, ko je število mladičev največje, kar je pred božičnimi in novoletnimi prazniki, pa je vseh živali skupaj kar blizu tisoč. Kar se pasme tiče, prevladujejo križanke med jezersko-solčavsko in romanovsko, sčasoma pa želijo na kmetiji gojiti čisto jezersko-solčavsko pasmo. Za rejo ovac na Peternelovi kmetiji je značilen naravni pripust v čredi je stalno prisotno od šest do osem ovnov, tako da ima ovca tudi po tri porode na leto, vsega skupaj pa imajo na kmetiji okoli 1.200 mladičev na leto. Po mnenju Franca Peternela je v Sloveniji kar okoli 60 odstotkov ovac pripuščenih le enkrat, nemalokrat zaradi zveri, saj ponekod na Tolminskem ovce ženejo na pašo šele, ko mladiči odrastejo. Pri Peternelovih ovce kotijo zunaj, težave z zvermi pa rešujejo tako, da komaj skotene mladiče pobirajo in jih na rokah prenašajo v hlev. V času od avgusta do oktobra jim to opravilo vzame tudi po tri ure na dan (na obhod gredo vsak dan), nekateri pašniki pa so oddaljeni tudi po šest kilometrov in več. V zimskih mesecih je tudi preostali del črede zaprt v hlevu, ne toliko zaradi snega kot zaradi vetra, ki po grebenu še kako močno zapiha, tako da še občasni izpusti le redko pridejo v poštev. Za ovčerejo na kmetiji je tudi značilno, da se ovac ne dokrmljuje. Mladiči imajo pozimi sicer prost dostop do krmil, preostala čreda pa od kupljenih pripravkov dobiva kvečjemu vitaminske dodatke. Eden izmed ciljev, ki so si jih na kmetiji zadali v zvezi z živinorejo, je namreč tudi čimbolj naravna prehrana, kar je še posebej v zadnjem času zaradi pojava BSE pri nas še kako aktualno. Na Peternelovi kmetiji ovce gojijo za meso, vsi zakoli so
uradni, s spričevalom. Zanimivo je, da je v Sloveniji na leto (zaklanih) okoli 150.000 jagnjet, potnih listov pa pristojni izdajo le okoli 12.000
od tega tisoč za jagnjeta s Peternelove kmetije.

ŠE MALO- PA JIH BO STO

Vir-Gorenjski glas 29.9 1998 št.76

KOZOLCI
Vir-Idrijski razgledi 2001

OTALEŽ
Vir-Delo 2002
Pred leti so v prisojni hribovski vasi Otalež, ki leži v občini
Cerkno, vaščani pripravljali igrane predstave – sebi in obiskovalcem v
zadovoljstvo. Nato je nekaj let v vasici vladalo igralsko zatišje.
Prosvetno društvo France Bevk, v okviru katerega deluje tudi moški oktet
France Bevk, je delovalo naprej in pod svojim okriljem varovalo bogato
pevsko tradicijo v vasi. Lansko zimo pa so se mladi iz Otaleža in
bližnjih zaselkov odločili narediti nekaj za skupnost, kot so dejali
sami. Naštudirali so komedijo Pričarani ženin in jo že večkrat
uprizorili. Nov začetek je bila motivacija za nadaljevanje. Tako je že
nastala nova predstava, kmečka burka Trije vaški svetniki. Prvič bo na
sporedu to nedeljo, 20. januarja, ob 15. uri, v dvorani v Otaležu. Teden
dni pozneje, 27. januarja, ob 16. uri, pa bodo gostovali v kulturni
dvorani v Sovodnju.

LAZEC OBISKAL LAZEC
Vir-Dolenjski list 2004
V začetku avgusta so se predstavniki vasi Lazec iz občine Loški Potok
nenapovedano odpravili v idrijsko-cerkljansko pogorje v vasico z istim
imenom. Bili so lepo sprejeti in so se tudi dogovorili za obisk pri njih
doma. Obisk so cerkljanski Lažčani že vrnili, domačini pa so jim
predstavili značilnosti občine Loški Potok, popeljali so jih na Tabor,
popoldne pa so preživeli v vasi Lazec, kjer so se pridružili balinarjem,
saj je ravno ta dan potekal turnir. V pogovoru je beseda nanesla tudi na
pobratenje. Čeprav zadeva še ni uradna, pa imata obe strani željo po
nadaljnjem druženju.

NATURA

Gozdatost se je na območju Otalež-Lazec v zadnjih 250 letih povečala z
11,4% na 59,3%.Največje spremembe so se zgodile v obdobju 1940-2006 ,ko
se je gozdnatost povečala za 38,2%.V predhodnem obdobju(1760-1940) je
bilo povečanje gozdnatosti precej manjše -9,7%.V začetku 19 stoletja ,ko
so izdelovali Carto corografico del litorale,je bila gozdnatost območja
Otalež-Lazec 15%(Vir-Diplomsko delo-Grošelj Boštjan-Zgradba in razvoj
gozdnih ekotopov v krajevni enoti Cerkno 2008)
RESTAVRIRANE POSLIKAVE NA PROFANI STAVBNI DEDIŠČINI RAZSTAVA OBMOČNE ENOTE NOVA GORICA ,ZVDKS

2004

Vir-Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije