Otalež na italijanski razglednici iz leta 1936
 |
| Italijanska ovojnica iz leta 1936 |
 |
| Italijanski vojaški zemljevid iz leta 1937 |
OTALEŽ
Vir-Goriška straža 4.1 1928 letnik 11 številka 1
S kakšnim veseljem te vselej pričakujemo, draga Straža, ker tudi nas tu na meji obiščeš vsak teden dvakrat v 50ih iztisih. Hvaležnosti pa nimamo, da bi se te kedaj spomnili s kakim dopisom. Gotovo misliš, da smo letos že zmrznili v teh hribih pri 16° C mraza. Sporočamo ti, da smo vsi dobro zdravi, letos še posebno, ker je bilo po letu obilo sonca. Tudi letina je bila boljša od preteklih let. Kljub temu ne živimo v obilnosti; tudi tukaj od kraja tožijo: kaj bode, kaj bode, časi so hudi, pomanjkanje vsepovsod. Dasi je bridka smrt bolj redko kosila, vendar nam je ugrabila dve dobri materi, Marij Kogej iz Otaleža in Heleno Magajne iz Pluženj. Obe ste lepo krščansko vzgajali svoje otroke, ki so v čast družini in v zgled vsem drugim. Obe globoko pobožni ste radi zahajali k obhajilni mizi in vselej k sv. maši. Zato ste pa tudi obe gledali smrti pogumno v oči, niste se je strašili. Upamo, da njeni lepi duši že uživate Boga. Naj bi prosile za nas in vzbudile med nami mnogo takih, ki ju bodo skušali posnemati. Obema zglednima krščanskima družinama bodi njiju lepo življenje v tolažbo!
OTALEŽ
Vir-Goriška straža 22.02.1928 , številka 15
Poročena sta bila dne 6. t. m. v Jaznah Franc Zajc, naš mlekarnar in Marija Rejc. Pri poroki je pel zbor Mar. družbe, katere članica je bila nevesta. Kakor kažejo zadnja leta, se dekleta iz Mar. družbe kaj lahko poročijo in je prazen strah tistih mladenk, ki so toliko nevedne ali pa zlobne in mislijo, da bi se kot članice M. družbe ne mogle poročiti. Resni fantje nikdar ne iščejo nevest po plesiščih, ki so le smetišča posameznih krajev. Prav je tako! Saj je zakon vendar nekaj zelo resnega in važnega za družino in državo. Več bolnikov imamo v občini, a upamo, da jim bode pomladansko sonce zdravje povrnilo. Z delom na državni cesti Želin Idrija se je pričelo in tako pride marsikdo zopet do zaslužka. Hvaležni smo oblastem, da so se pobrigale za tako prometno cesto.
OTALEŽ
Vir-Goriška straža 16.03.1928 št.22
Pomlad se tudi pri nas vrača v deželo. Prve pomladanske cvetke nam to naznanjajo. Zima se sicer še zvija v zadniih zdihljajih, sneg se prikaže, a zopet kmalu izginja, ker ve, da mu je časovna ura že odbila. Namesto snega imamo pa take poti, da se človeku udere do členov prav pri vsakem koraku. Prosimo g.občinskega načelnika, da poskrbi kar najhitreje mogoče za primerno ureditev naših poti. Redkokedaj se zgodi, da bi imeli kar tri mrliče v enem tednu. Zapustil nas je in se preselil v boljšo domovino mladenič Anton Slabe, ki je že delj časa bolehal na posledicah svetovne vojne. Blag in tih mladenič je bil rajni Anton. Ob nedeljah je namesto po krčmah pohajal po domačih višavah ter užival naravno krasoto domačih planin na 1050 m visokih vrhovih. Počivaj v miru, dragi prijatelj- ostali družini pa naše sožalje! Neizprosna smrt je dolgo prizanašala najstarejši osebi v fari, Ani Golob, a letos je tudi njo pokosila v 93 letu starosti. Še nedavno, okrog novega leta, smo jo videli v cerkvi, kamor ie zelo rada zahajala. Živela je zelo skromno, da celo ob pomanjkanju in dosegla je tako visoko starost. Bolezni ni poznala v življenju. Ob smrtni postelji je naprosila svoje bogoljubne znanke, da zmolijo en sv. rožni venec ob njenem grobu za pokojno dušo, kar so tudi z veseljem spolnile. Tretja žrtev neusmiljene smrti je bil naš priliublieni Boštjan Dežela, tudi v okolici splošno poznani trgovec v Otaležu. Dolgo časa je že nosil kal bolezni v sebi. ki si jo je nakopal v ruskem ujetništvu. Lepi pogreb, ki se je vršil 6. t. m., nam priča, da je imel rajni mnogo prijateljev doma in v okolici. Bil je vedno rad vesel in postrežljiv. Prezgodaj se je moral posloviti od nas, pri 38 -ih letih. v cvetju moške dobe. Zapušča skrbno ženo z dvema nedoraslima otročičema, katere Bog tolaži!
OTALEŽ
Vir-Goriška straža 2.5 1928 letnik 11 številka 35
Tudi v naših visokih gorskih hribih je narava oživela. Vse je ozelenelo. Črešnje že cvetejo, hruške in jablane se bodo pa zdaj v maju odele v lepo cvetje. Imeli bomo v resnici pravi »gorski raj«. Pa pri vsej tej naravni lepoti ne vidimo dobrovoljnih obrazov. Vse več ali manj tare skrb za preživljanje. Na vseh krajih občutimo pomanjkanje denarja za nujne gospodarske potrebe. Kaj, ko bi začeli malce bolj varčno in trezno živeti? Koliko denarja gre za tobak, pijačo, elegantno obleko in drugo! Sedanji ljudje ne morejo verjeti, kako se je pred 50 leti živelo priprosto z domačo hrano in kako so bili vsi veseli in zadovoljni. Četudi težko, vendar se bo treba prilagoditi razmeram, ako bomo hoteli ostati na lastnem domu .Dne 16. 4. nas je zapustil č. g. kurat, ki se je šel zdravit v Trst. Želimo, da bi kmalu okreval in se zdrav vrnil med svoje ovčice. Za nuina cerkvena opravila pride č. g. kaplan iz Cerkna, kateremu se za trud in skrb lepo zahvaljujemo. Pre 14 dnevi je umrla Lapanje Marija, po dom. »Zaklančarca« v Lazcu v 58. letu. Bila je res dobra, skrbna in radodarna gospodinja. Bog ji daj sveti raj, družini pa naše sožalje. Letos sc je začela popravljati občinska po iz Plužnje do Urbanove žage; delo dobro napreduje. Na drž. cesti je tudi polno dela. Zraven šole v Otaležu se gradi kasarna. Vse to prinaša nekaj zaslužka in lajša brezposelnost.
OTALEŽ
Vir-Edinost (Trst)24.06.1928 številka 150
Smrt župnika Josipa Kosa
Zopet je posegla bela žena med vrsto naših duhovnikov in odtrgala krepko korenino iz naših domačih tal. V Gospodu je namreč zaspal včeraj zjutraj ob 7. uri tukajšnji župnik Josip Kos po daljši in zelo mučni bolezni. — Podlegel je raku na želodcu. Pokojnik je bil rojen dne 13. marca 1881 v Nemškemu Rutu. Dne 22. julija 1900 je bil posvečen v mašnika. Kot duhovnik je služboval po naših gorskih župnijah in sicer v Sv. Luciji, v Cerknem, v Dol. Tribuši in končno v Otaležu. Pokojnik je bil ljudstvu, kateremu je kot duhovnik služil, ne samo duhovni vodja, temveč tudi učitelj v vsakem oziru. Izkazal se je kot vnet prosvetni delavec, odlikoval se je tudi na gospodarskem polju in ves čas, odkar je župnik v Otaležu je vodil tam hranilnico in posojilnico ter se na ta način zanimal za vse brige in težave našega človeka. In za ves ta svoj trud je žel od strani svojih župljanov hvaležnost te postal pri njih zelo priljubljen. Težko ga bodo pogrešali njegovi Otaležci, težko ga bodo pogrešali njegovi stanovski tovariši, ker je nova vrzel med njimi. On je v duhovskih vrstah letos že druga težka izguba za pok. A. Lebanom. Naj najde pri onemu kateremu je služil, večni počitek, pri onih za katere je delal, pa je zapustil lep in blag spomin
JOSIP KOS
Vir-Goriška straža 27.6 1928 št.49
Zopet je kruta smrt z brezobzirno hladnokrvnostjo posegla med vrste našega duhovništva in pokosila enega najkrepkejših: v soboto
23. t. m. zjutraj je umrl v Otaležu po daljši, mučni bolezni tamošnji kurat č. g. Josip Kos. Kdor je slišal o njegov smrti, ni hotel in ni
mogel verjeti. Znano je sicer bilo, da je zadnje mesece nekoliko bolehal, toda vendar nihče ni pričakoval tako hitrega konca. Misliti si gospoda Kosa, tistega krepkega, življenja polnega moža — mrtvega, je res skoro nemogoče. In vendar je bridka resnica. Ko pišemo te vrstice, ga že krije hladna gruda tam gori pred pročeljem ljubljene in ponosne otaležke farne cerkve. Pokojni g. Kos je bil rojen v Nemškem Rutu 1. 1881. Po končanih srednješolskih študijah, katere je dovršil deloma v Gorici, deloma v Kranju, je vstopil v goriško bogoslovje. L. 1906. je pel prvo sv. mašo. Nato je služboval kot kaplan pri Sv. Luciji in v Cerknem, od koder jc prišel za župnega upravitelja v Dol. Tribušo. Od tam je sel pred 14. leti za kurata v Otalež, ki je brez dvoma ena najtežjih duhovnij na Goriškem. Delaljubni in za dobro stvar vneti g. Kos se pa ni vstrašil utrudljivih strmin in slabih poti, katerih ima razsežni Otalež v obilici; niti težko dostopna rebra Masore ga niso plašila. Z veseljem in odločnostjo se je lotil dela in je postal kmalu res pravi. oče svoje duhovnije. Vzljubil je tisti z naravnimi krasotami oblagodarjeni, a težavni predel naše dežele in župljani so vzljubili njega. Kljub vsem neprilikam, ki so nujno združene s službovanjem v takih hribovitih krajih ni do bolezni nikdar resno mislil na premestitev. Rajnki je bil tih, skromen delavec, ki ni nikdar silil v ospredje. Povsod, kjer je služboval, je vestno vršil svoje dolžnosti in je rad pomagal tudi pri prosvetnem delu. V Otaležu se je poleg tega oprijel tudi našega zadružništva in je s požrtvovalnostjo vodil tamošnjo posojilnico. Kot človek jc bil pokojnik zelo dobrega srca in veselega, odkritega značaja. Rad je pomagal nesrečnežem, njegovo gostoljubje je bilo znano in če je prišel med prijatelje, se je rad prav od srca nasmejal. Kdor ga je poznal, ga je imel rad. Njegova smrt pomenja zato težko izgubo ne le za razžaloščeno faro, temveč za našo celokupnost. Zapustil nas je mož, čigar odhod jc zasekal v duhovniške vrste zevajočo vrzel. Legel je v grob vztrajen in značajen naš delavec, kateremu bomo težko dobili namestnika. Poslovil se je za vedno prijatelj, ki je bil srcu drag in ljub. Zato nas njegova smrt žalosti in navdaja z mračnimi pogledi v bodočnost. Upajmo, da je našel mir pri Onemu, ki je pot, resnica in življenje, in bo tam tudi prosil za nas in naše bodoče dneve. Ohranimo ga v častnem spominu!
23. t. m. zjutraj je umrl v Otaležu po daljši, mučni bolezni tamošnji kurat č. g. Josip Kos. Kdor je slišal o njegov smrti, ni hotel in ni
mogel verjeti. Znano je sicer bilo, da je zadnje mesece nekoliko bolehal, toda vendar nihče ni pričakoval tako hitrega konca. Misliti si gospoda Kosa, tistega krepkega, življenja polnega moža — mrtvega, je res skoro nemogoče. In vendar je bridka resnica. Ko pišemo te vrstice, ga že krije hladna gruda tam gori pred pročeljem ljubljene in ponosne otaležke farne cerkve. Pokojni g. Kos je bil rojen v Nemškem Rutu 1. 1881. Po končanih srednješolskih študijah, katere je dovršil deloma v Gorici, deloma v Kranju, je vstopil v goriško bogoslovje. L. 1906. je pel prvo sv. mašo. Nato je služboval kot kaplan pri Sv. Luciji in v Cerknem, od koder jc prišel za župnega upravitelja v Dol. Tribušo. Od tam je sel pred 14. leti za kurata v Otalež, ki je brez dvoma ena najtežjih duhovnij na Goriškem. Delaljubni in za dobro stvar vneti g. Kos se pa ni vstrašil utrudljivih strmin in slabih poti, katerih ima razsežni Otalež v obilici; niti težko dostopna rebra Masore ga niso plašila. Z veseljem in odločnostjo se je lotil dela in je postal kmalu res pravi. oče svoje duhovnije. Vzljubil je tisti z naravnimi krasotami oblagodarjeni, a težavni predel naše dežele in župljani so vzljubili njega. Kljub vsem neprilikam, ki so nujno združene s službovanjem v takih hribovitih krajih ni do bolezni nikdar resno mislil na premestitev. Rajnki je bil tih, skromen delavec, ki ni nikdar silil v ospredje. Povsod, kjer je služboval, je vestno vršil svoje dolžnosti in je rad pomagal tudi pri prosvetnem delu. V Otaležu se je poleg tega oprijel tudi našega zadružništva in je s požrtvovalnostjo vodil tamošnjo posojilnico. Kot človek jc bil pokojnik zelo dobrega srca in veselega, odkritega značaja. Rad je pomagal nesrečnežem, njegovo gostoljubje je bilo znano in če je prišel med prijatelje, se je rad prav od srca nasmejal. Kdor ga je poznal, ga je imel rad. Njegova smrt pomenja zato težko izgubo ne le za razžaloščeno faro, temveč za našo celokupnost. Zapustil nas je mož, čigar odhod jc zasekal v duhovniške vrste zevajočo vrzel. Legel je v grob vztrajen in značajen naš delavec, kateremu bomo težko dobili namestnika. Poslovil se je za vedno prijatelj, ki je bil srcu drag in ljub. Zato nas njegova smrt žalosti in navdaja z mračnimi pogledi v bodočnost. Upajmo, da je našel mir pri Onemu, ki je pot, resnica in življenje, in bo tam tudi prosil za nas in naše bodoče dneve. Ohranimo ga v častnem spominu!
OSEBNE VESTI.
Vir-Naš čolnič 1928 št6
Jožef Kos. V Otaležu pri Cerknem je v soboto 23. jun. umrl g. župnik Josip Kos. Po dolgi, mučni bolezni — imel je raka v
želodcu — je podlegel hudim bolečinam. Blagi pokojnik je bil navdušen podpiratelj kat. prosvetnega dela. Pri njem se je pred
šestimi leti vršil sestanek prosv. društva, kjer je prvič nastopila P. Z. Do zadnjega je podpiral »Naš čolnič« in iz svojega naročil 10 izvodov. Dobremu in požrtvovalnemu duhovniku naj sveti večna luč!
Jožef Kos. V Otaležu pri Cerknem je v soboto 23. jun. umrl g. župnik Josip Kos. Po dolgi, mučni bolezni — imel je raka v
želodcu — je podlegel hudim bolečinam. Blagi pokojnik je bil navdušen podpiratelj kat. prosvetnega dela. Pri njem se je pred
šestimi leti vršil sestanek prosv. društva, kjer je prvič nastopila P. Z. Do zadnjega je podpiral »Naš čolnič« in iz svojega naročil 10 izvodov. Dobremu in požrtvovalnemu duhovniku naj sveti večna luč!
OTALEŽ
Vir-Edinost (Trst)28.06.1928 številka 153
Pogreb župnika Josipa Kosa
V ponedeljek ob deseti uri dopoldne smo pospremili k zadnjemu počitku našega preljubega, kurata, g. Josipa Kosa. Komaj 47-leten je podlegel v soboto zjutraj težki bolezni. Največja priča priljubljenosti, ki jo je pokojni duhovni vodja užival med svojimi župljani in prebivalstvom iz sosednjih vasi, je bil pač njegov pogreb. Nepregledna množica ljudi, vse kar je bilo v vasi je pospremilo župnika na njegovi zadnji poti. Prišli so Cerkljani, Novačani, Šebreljci, celo nekaj prijateljev iz Trsta in Gorice si videl v sprevodu. Vsi duhovniki iz okoliških vasi so se ga spomnili. Dvanajst jih je bilo. Za pogrebom je šla šolska mladina s vsem učiteljskim osobjem, požarna bramba, Marijina družba, zastopniki krajevnih oblasti. Pevski zbor je pokojniku zapel več pesmi posmrtnic. Po žalni sv. maši pa je cerkljanski dekan spregovoril gorko besedo v slovo pok. župniku. Kruta smrt je segla zopet a svojo brezobzirno, mrzlo in brezsrčno roko med vrste naših že itak redkih duhovnikov. Pa je že tako, da smrt ne izbira, večkrat pobira celo najboljše. In tako je bilo tudi sedaj. Odtrgala je zdravo, močno korenino ta nadih gor, krepko oporo našega ljudstva.
OTALEŽ
Vir-Goriška straža 25.07.1928 št 56
V sredo 18. julija se je naša tiha vasica odela v praznično obleko. Sprejela je namreč v svojo sredo novega dušnega pastirja, preč. g.Antona Krapeža, dosedanjega kurata v Novakih. Pozdrav in sprejem se je vršil na sredi vasi pri slavoloku, ki so ga postavili naši fantje in katerega so naša požrtvovalna dekleta okrasila s cvetjem in zelenjem. Sprejema prečastitega se je udeležila Marijina družba z zastavo, šolska mladina s svojim učiteljem na čelu in vsi oni vaščani, ki nismo bili preveč nujno zaposleni. Nato se je med slovesnim pritrkavanjem zvona vil sprevod v župno cerkev. kjer se je vršil blagoslov. V mraku, ko se je sonce že poslovilo od nas, smo se razšli s sodbo v srcu, da tako lepega dneva že dolgo časa nismo doživeli. Novemu gospodu pa želimo med nami obilo, obilo uspehov, sreče in zadovoljnosti. Bog nam. ga ohrani zdravega in krepkega!
IVAN PODOBNIK
Vir-Goriška straža 28.9 1928 št.74
Se je svež grob rajnega mons. Rojca, in že kopljejo v Gradnem novega. Častitega gospoda Ivana Podobnika, vikarja v Gradnem, ni več med živimi. Po dolgi živčni bolezni je dne 25. sept, v Sv. Ozvaldu pri Vidmu izdihnil svojo blago dušo. Z njegovo smrtjo je v enem letu osirotela že druga briška duhovnija. Po vrsti so šli h Gospodu po plačilo trije briški sosedje: g. Spitzer iz Fojane, g. Leban iz Kojskega in zdaj še gosp. Podobnik iz Gradnega. Rajni je bil rojen v Plužnjah pri Otaležu leta 1877. Po dovršenih študijah v Gorici je bil leta 1903. posvečen v duhovnika. Služboval je naj prvo kot kaplan v Mirnu, potem je bil župni upr. v Ajdovščini in od l.1908. dalje vikar v Gradnem.
Koder ga je peljala življenjska pot, povsod je ostal ljudem v Iepem spominu. Miren in tih, vnet za zveličanje duš in lepote hiše božje je preživel svoje prekratko tuzemsko življenje. V duhovskih vrstah naše nadškofije ima smrt preobilo žetev. Rajnega gospoda Podobnika bodo težko pogrešali njegovi duhovljani in njegovi sobratje, pa tudi vse naše ljudstvo je izgubilo z njim zopet enega izmed božjih služabnikov in tolažnikov v
tej borni solzni dolini. Mir njegovi duši!
SMRTNA KOSA
Vir-Amerikanski slovenec (Chicago)20.10.1928 številka 203
V Gradnem, žup. Kojsko na Goriškem, je umrl 26. m. m. gospod Ivan Podobnik, vikar istotam. Zadnje dni aprila se mu je um omračil in prepeljati so ga morali v umobolnico S. Osvaldo v Vidmu. Do prejšnjega tedna je odklanjal vsako jed in pijačo, pred par dnevi je začel zopet jesti, toda bilo je že prepozno. Rajnki je bil rojen v Otaležu leta 1877., po dovršeni gimnaziji je študiral nekaj časa pravo na dunajski univerzi, pozneje je stopil v goriško bogoslovnico. Ko je bil kaplan v Mirnu, ga je rajnki nadškof Jordan poslal na graško univerzo študirat slavistiko, toda ni mu bila sreča mila, takoj po smrti nadškofa Jordana je bil odpoklican. Nekaj časa je bil župni upravitelj v Ajdovščini in potem 20 let vikar v Gradnem. Ljudstvo ga je silno ljubilo in častilo, ker je bil vzoren duhovnik, uljuden z vsakim in vedno pripravljen pomagati revnim. Ob začetku vojne z Italijo je ostal na svojem mestu v Gradnem, ki so ga Italijani zasedli že drugi dan po napovedi vojne. Ker so ljudje ostali ves čas vojne doma, je bil rajnki Podobnik ljudem v veliko tolažbo, in je z njimi vred marsikaj hudega prestal.
SMRT
Vir-Novi list (Gorica) 5.4 1929 št. 2
Iz Otaleža nam poročajo: Na velikonočno nedeljo nas je zadela težka nesreča: smrt nam je ugrabila našega učitelja Alojzija Kokošarja v najlepši moški dobi. Napadla ga je pljučnica in je ležal samo teden dni. Rajnki je bil mirnega značaja in je ves živel svojemu poklicu; bil je dober vzgojitelj in je tudi odraslim šel rad na roko. Bil je tudi dober pevec in nadarjen glasbenik. Pokoj njegovi blagi duši! Težko zadeti družini naše globoko sožalje.
NAZNANILO.
Na prodaj je iz prve roke hiša št. 180 v Otaležu tik farne cerkve, in nekaj gozda, oddaljenega tri četrt ure. V hiši je bila dobro obiskovana trgovina z blagom za oblačila. Pojasnila daje goriška uprava »Novega lista« pod št. 100.
OTALEŽ
Vir-Domoljub 17.4 1929 št.16
V Otaležu je umrl učitelj Alojzij Kokošar. Bil je dober pevec in nadarjen glasbenik.
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 16.5 1929 št.8
POSOJILNICA
Vir-Novi list (Gorica) 30.5 1929 št.10
VABILO Ljudska posojilnica v Otaležu vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 9. junija takoj po sv. maši v pisarni posojilnice.
DNEVNI RED :
I Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2. potrditev rač. zaključka za L 1928;
3. sprememba pravil;
4. volitev načelstva in nadzorstva;
5. slučajnosti;
Načelstvo.
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 8.8 1929 št. 20
JAZNE
— (Prenovljena cerkev.) — Ko smo pred letom dobili spet zvonove, je bila naša skrb, da na novo prekrijemo in popravimo našo starodavno podružno cerkev. Tu gor so hodili nekdaj maševat gospodje iz Volč in staro in mlado priporočat se sv. Miklavžu. Tudi letos je bila udeležba. velika, ko smo letni sejm praznovali v lepi prenovljeni cerkvi.
OTALEŽ — (Stara korenina.) — Umrl je ravno, ko je stopil v 94 leto, Lavrenc Božič, po domače Zaravnar. Bil je najstarejši mož v fari. Zadnje mesece ga je trla mučna bolezen. Večkrat je bil previden s sv. zakramenti.
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 28.8 1929 št.23
OTALEŽ
— (Zdrav rod.) — V dopolnilo je še treba povedati, da je pred kratkim umrli 93letni Zaravnar kot 12 letni fantek nosil delavcem pri zidanju nove cerkve tobak iz Trat od sv. Antona. Zalagal je s tobakom vse dolge vrste nosačev, ki so v koših na hrbtu nosili v roboto pesek iz Idrijce do stavbišča. Preživel je šest duhovnov, ki so službovali medtem v Ota ležu. Za rajnim Zaravnarjem sta menda najstarejša moža v fari Gregorc iz Lazca in Zimovc iz Otaleža, ki sta oba že v 88. letu in še vedno čvrsta in zdrava. Pa saj ni čudno, da je tako zdrav naš kraj. Moral bi kdo gledati samo ob košnji, ko vsak, kdor more gibati, gre v planino v Pluženjski in Bevkov vrh. Dolge vrste koscev in grabivčen se premikajo po strminah in vlačijo po drastah do poti cele gore sena naloženega na vejah. Radi dela je zdravje in tako visoka starost.
Letos je košnja sena bogata pri nas, žetev pa srednje dobra. Je pozimi po zbrisih mnogo ozimine pozeblo. — Pred mesecem so se spet nastanili pri nas orožniki v novi hiši blizu šole. Zadnjih par let so hodili sem iz Cerkna.
SLOVENSKE KORENINE
Vir-Amerikanski slovenec(Chicago) 26.09.1929 št.187
Zdrav rod prebiva v planinskem, svetu okoli Otaleža. Nedavno je umrl kmet Zaravnar,star 93 let. Sedaj sta v občini najstarejša Gregorec in Zimovec, oba že v 88. letu, pa čvrsta in zdrava.
Spomin na sv.misijon v Otaležu leta 1930
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 14.11 1929 št.34
Otalež. — (Shod sv. Katarine. — Poroka. — Novi grobovi.) — V ponedeljek 25. t. m. bo v Otaležu običajni cerkveni shod sv. Katarine z znamenitim darovanjem s svečami okoli oltarja. Vsi častivci naše patrone iskreno vabljeni in dobrodošli! — Dne 12. okt. sta se tu prva poročila po novi postavi dolgoletna cerkvena pevka Katrca Brejc iz znane Brejčeve družine v Otaležu z Jernejem Lapanjem iz Jageršč, sinom zidarskega mojstra, sedaj posestnikom v Jaznah, po domače v Rupi. Številni svatje so prišli v cerkev brez godca in se veselo zabavali ves dan. Tako je prav! Družinama vsa čast! Obilo sreče! —Prvega septembra je po dolgem bolehanju umrl Konrad Zajc, trgovec v Lazcu. 14. nov. pa je preminul v Masori Blaž Respet, znani zidarski mojster, ki je nad leto dni prenašal mučno bolezen in bil na dve uri in pol oddaljenem do; mu petkrat previden s tolažili za umirajoče. Pri pogrebu je pel moški zbor iz Jageršč. — 29. oktobra je umrl v Lazcu Jernej Uršič, ki zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Vsem rajnim naj sveti večna luč!
LAZEC PRI OTALEŽU
(Svež grob.) — Komaj so odzvonili zvonovi rajnemu svaku Konradu, že je legla Cilka Lipužičeva iz ugledne družine Zidarske v Lazcu. Šest tednov je upala, da zmore zavratno bolezen, slednjič se je vdala in pobožno prejela sv. zakra mente za umirajoče. Veselila se je mladosti, veselila sreče, veselila življenja, Bog pa jo je 5. t. m. poklical v boljše življenje. Svoj 26. rojstni imendan bo praznovala nad zvezdami. Kako je bila_ priljubljena rajna Cilka nam vsem, je pričal njen pogreb: zbralo se je ljudi kakor ob nedeljah. Dekleta in prijateljice so ji spletle in nesle v sprevodu in ob krsti nešteto šopkov in sedem velikih vencev, fantje pa tri, a največji in prekrasen je bil venec fantov iz Lazca, ki so tako sočutno izkazali dragi prijateljici zadnjo čast. Njena duša pa naj nad zvezdami uživa večno pomlad!
IZ IDRIJSKEGA KOTLA IN OKOLICE
Vir-Novi list (Gorica) 12.12 1929 št.38
Iz bolnišnice. — V petek 6. t. m. je v tuk. bolnišnici po težki želodčni bolezni umrla gospa Marija Zajec, soproga obče znanega posestnika, gostilničarja in trgovca pri »Maruškovcu«. Pokojnica je bila širom cele idrijske in cerkljanske okolice, ter tudi mnogim tujcem, znana kot zelo blaga, postrežljiva in podjetna ženska.
PRITOŽBA
Vir- Giornale del Friuli Trst 4.1 1930
Karabinjerji iz Cerkna so na pristojne organe podali tožbo zoper Getrude Kacin iz Otaleža , ker je brez pooblastila opravljala poklic babice in ker je povzročila smrt Agnese Macuz iz Kladja pri Cerknem.
IZ GOR
Karabinjerji iz Cerkna so na pristojne organe podali tožbo zoper Getrude Kacin iz Otaleža , ker je brez pooblastila opravljala poklic babice in ker je povzročila smrt Agnese Macuz iz Kladja pri Cerknem.
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 13.3 1930 št.2
Masora pri Otaležu. — (Smrt.) —
Zadnjič smo sporočili o smrti Marije
Bizjakove. Pretekli četrtek zjutraj pa
je na porodu umrla njena hči Apolonija Rekajne. Dva nepreskrbljena
otročiča, zadnji ima šele par dni, sta
brez matere.
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 27.3 1930 št.13Otalež. — Umrla je nepričakovano mlada mati Josipina Lipužičeva. V življenju se je zvesto oklepala Marijine zastave.
IZ IDRIJSKEGA KOTLA IN OKOLICE
Vir-Novi list (Gorica) 17.7 1930 št.29
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 24.7 1930 št.30
OTALEŽ
— (Nevihta.) — V petek
okrog petih pop. je prihrula nad Otalež silna nevihta z debelo točo. Padalo je samo pet minut, a tako silovito, da
je bilo namah od odbitih vej in listja
vse zeleno pod drevjem. Tako debele
toče ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Pobilo je mnogo šip po vasi, na
cerkvenem zvoniku je odkrilo na
prednji strani pločevinasto streho, več
močnih dreves je zlomilo ali izrulo
s koreninami Največ škode je na zrelem žitu, ki ga leži za dve setvi po
tleh; turšico je po večini zlomilo- in
stolklo, da je komaj upati, da si opomore. Hudo nas je obiskalo. Že prej
je pritisnila huda suša, da smo nakosili
sena v senožetih za tretjino manj kot
lani in žito ni moglo- polniti zrnja.
Zadnjih 14 dni pa slabo vreme močno
ovira delo pri košnji in žetvi.
IZ GOR
Vir-Novi list (Gorica) 6.11 1930 št.45
OTALEŽ. — (Nova župnija.) — 23. oktobra je prevzvišeni nadpastir povzdignil našo kuracijo v samostojno župnijo. Farani smo tega odlikovanja prav veseli in smo ponosni na našega prvega župnika č. g. Krapeža. — Da se dostojno vpeljemo kot novi farani, bomo imeli od 16. do 25. novembra sv. misijon
.
PRIMORSKE NOVICE
Vir-Jutro 22.11 1930 št.272
25-Ietna Marija Čermova iz Otaleža pri Cerknem je bila obtožena, da je šla čez mejo brez potnih listin, da ni plačala dotične takse in da je
vtihotapila 4 kg kave, 280 gr čaja in 1 kg saharina. Pred sodniki je trdila, da je dobila vse te reči od neke ženske, ki prihaja iz Jugoslavije. Obsojena je bila na globo 993 lir radi sprejema tega blaga, drugih točk obtožbe pa je bila oproščena.
vtihotapila 4 kg kave, 280 gr čaja in 1 kg saharina. Pred sodniki je trdila, da je dobila vse te reči od neke ženske, ki prihaja iz Jugoslavije. Obsojena je bila na globo 993 lir radi sprejema tega blaga, drugih točk obtožbe pa je bila oproščena.
OSMRTNICA
Vir-Amerikanski Slovenec (Chicago)9.2 1933 št.27
OTALEŽ
 |
| Vir-Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine 1934 |
OTALEŽ
Vir-Slovenski tednik(Buenos Aires) 13.5 1933 št.206
Mala vasica Otalež, ki je v neposredni bližini meje, je dobila v zadnjem času karabinersko postajo s 5 karabinerji in brigadirjem.Obenem pa so namestili tudi 8 obmejnih miličnikov s kaposkvadrom. Finančne straže pa hodijo skoro vedno po vasi; včasih jim mora ta ali oni domačin ponoči odpirati hišo in jih kratkočasiti. Karabinerji in miličniki, ki res nimajo nikakšnega posebnega dela tudi stikajo in hodijo v kmetom v “vas” Dostikrat zahtevajo, da jim naše stare ženice kuhajo kavo in jih nadlegujejo z raznimi drugimi zahtevami.Širi se že deli časa govorica,da nameravajo zelo ojačiti karabinerske postaje po naših vaseh in kjer jih še ni,tudi vstanoviti nove.
Karabinerska postaja v Otaležu leta 1933,zadaj stara šola
CEREMONIJE ITALIJANSKIH OBLASTI
Vir-Istra (Zagreb) 26.5 1933 št.21
Otalež pri Cerknem, maja 1933 (Agis) Med splošno bedo in skrbo. ki težita naše ljudstvo, prirejajo italijanske oblasti, zdaj tu zdaj tam, razne ceremonije. Tako bo karabinerska postaja v Otaležu dne 2 junija t. 1. priredila slavnost ob priliki razvitja zastave, za kar se že danes vrše velike priprave. Domača dekleta morajo zbirati, pri že itak izmozganem prebivalstvu, prostovoljne prispevke. Prispevati mora vsakdo; kdor se ne bi odzval, mu ie že vnaprej zagroženo z občutnimi posledicami. Pevs
OTALEŽ PRI CERKNEM
Vir-Slovenski tednik (Buenos Aires)2.6 1933 št 212
Karabinerska postaja je priredila veliko slovesnost na 2 junija. Ta dan je bila razvita nova zastava. Pevska društva iz Idrije in Cerkna so se morala pripraviti z itailijanskimi pesmi.
BLAGAJNIK VOGRIČ STARI OČE
Vir-Prosveta(Chicago)12.2 1934 št.30
Chicago. — John Vogrič, gl. blagajnik SNPJ, je 10. t. m. postal stari oče, ko je njegova najmlajša hči Elenore Curda
povila prvorojenko. Čestitke!
V DVEH TEDNIH USTRELJENIH ŠEST TIHOTAPCEV
Vir-Amerikanski Slovenec (Chicago)15.5 1934 št. 93
Pred štirimi dnevi sta bila ustreljena 25 letna tihotapca Mirko Simonič in Slavko Voglar, oba iz Jazen onkraj meje, italijanska državljana. V sektorju pri vasi Laniše sta se plazila proti jugoslovanski meji, da bi,v Jugoslaviji nakupila tobak. S seboj sta imela 157 lir. Ali se jima je res izplačalo za sam ta denar tvegati življenje? Na ponovni poziv jugoslov. graničarjev se nista ustavila, marveč zbežala ob meji in so ju podrli streli. Pokopana sta v Novi Oselici. Mirko Simonič je bil kmečki fant, Slavko Voglar pa sin trgovca.
Vir-http://www.skofja-loka.com/UserFiles/file/tematske%20poti/Brosura-Rapalskameja-slo.pdf
USTRELJENI TIHOTAPCI
Vir-Novi list (Buenos Aires)26.5 1934 št,35
V prvi polovici aprila so jugoslovanski graničarji ustrelili na meji z Italijo tihotapca Martina Freliha, ko je gnal kravo črez mejo. Črez teden dni, .18. aprila, se je ob isti meji dogodil drug krvav dogodek.Okrog polnoči je graničar v sektorju državne meje pri vasi Laniše v dolini Javorje, občina Oselica v Selški dolini, čul sumljivo hojo. Opazil je dva moška, ki sta se plazila proti naši meji. Graničar ju je pozval, naj se ustavita, toda drzna tihotapca sta bila prepričana, da ju vojak v temi in za skritim grmičevjem ne bo videl. Namesto tla bi se ustavila, sta začela bežati nazaj na italijansko stran. Graničar je še enkrat zaklical: ‘Stoj!’ nato je pa na slepo srečo streljal za beguncema. Oba strela sta tihotapca zadela. Prvi begunec so je zgrudil mrtev kakih 10 korakov od državne meje, drugi pa približno 25 korakov v bližini hiše posestnika Pavla Kušarja, tik državne mojo.Oblasti so še isto noč ugotovile identiteto ustreljenih tihotapcev; prvi je bil 25 letni posestnikov sin Mirko Simonič iz Jazen, drugi pa tudi 25-letni Slavko Vogrič, sin trgovca iz iste vasi, oba italijanska državljana. Fanta sta imela pri sebi 157 lir in sta najbrž v Jugoslaviji hotela kupiti tobak.
VEST O UBOJU V STAREM KRAJU
Vir-Prosveta (Chicago)11.6 1934 št.113
Milwaukee. — Pauline Vogrič je prejela pismo od svojega brata Jerneja Vogriča iz Jazena pri Idriji na Primorskem, ki ji piše,
da so obmejni stražniki ustrelili njegovega 28 letnega sina Slavka in njegovega tovariša Mirka Simoniča, ko sta se ponoči vračala
čez mejo v Jugoslavijo Jernej Vogrič je bil prej v Ameriki, tik pred vojno je pa odšel odšel v staro domovino in kasneje ni več
mogel iti nazaj.
ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI
Vir-Enakopravnost(Cleveland) 13.6 1934 št.139
Poznana Pauline Vogrič, ki biva v Milwaukee, je dobila od svojega brata Jerneja Vogriča iz Jazena pri Idriji na Primorskem pismo, v katerem poroča, da so italijanski obmejni stražniki ustrelili njegovega 25 letnega sina Slavka in njegovega tovariša Mirka Simoniča, ki sta se ponoči vračala čez mejo iz Jugoslavije. Jernej Vogrič je bil prej v Ameriki, tik pred vojno pa je odšel v staro domovino in kasneje ni mogel več nazaj.
POROKA
Vir-Prosveta(Chicago)18.6 1934 št.139
Chicago. — Zadnjo soboto sta se civilno poročila Geo. Curda, železniški uradnik in Eleanor Vogrich, hči br. gl. blagajnika
SNPJ in članica društva 559. Bilo srečno!
.
Ni komentarjev:
Objavite komentar