želel dobiti mlajšega naslednika pri vodstvu zbora. Pa ga ni dočakal. Med vsemi pevovodji na Slovenskem se je ponašal z najdaljšim »stažem«. 61 let je bil namreč pevovodja domačega pevskega zbora« Bil je eden redkih kulturnih(ljudskoprosvetnih) delavcev, ki mu je zborovsko petje pomenilo drugo življenje. Že oče Janez, ki je bil prav tako organist in pevovodja, mu je vcepil veselje do glasbe. Naučil ga je branja not, igranja na orgle in klavir ter dirigiranja. Tako je Mohor že s 16 leti začel vaditi z moškim zborom, kar pod ranjko Avstrijo ni povzročalo nobenih sitnosti. Drugače je bilo pod Italijo. Tedaj je bilo treba vaditi skrivaj; če pa je kak karabinier le zalotil pevce pri vajah, je bilo treba uporabiti diplomacijo in biti priseben. Mohor Pavšič je imel tudi velik smisel za režijo, zlasti komične ljudske igre. Med NOB je vodil pevce in igralce, ki so nastopali na vseh partizanskih »mitingih«. Z veliko vnemo se je lotil dela po osvoboditvi, ko mu je uspelo zbrati 38 pevcev iz vseh otaleških vasi. Vodil je mešani in moški zbor prosvetnega društva »France Bevk« v Otaležu. Ta zbor je uspešno nastopal na vseh političnih zborovanjih in velikih kulturnih prireditvah, kjer so nastopali primorski združeni zbori. Da je bil kvaliteten, dokazujejo številna priznanja na tekmovanjih Leta 1953 je Glasbena šola v Idriji ustanovila svojo podružnico tudi v Otaležu, kjer je honorarno poučeval.
Ko se je neke noči vračal domov po nevarni poti, mu je spodrsnilo — padel je in se smrtno ranil.
 |
| Vir--Delo 18.9 1963 št.256 |
 |
| Mohor Pavšič med udeleženci dramatskega tečaja v Gorici 24.3 1924.Tečaj je organizirala Prosvetna zveza. |
 |
| Mohor Pavšič v drugi vrsti sedi drugi z desne Vir-Naš čolnič- glasilo prosvetnih društev 1924 št.1 |
Ni komentarjev:
Objavite komentar