Zgodovinski razvoj in gospodarska struktura pluženske rihtarije v srednjem veku
Kolonizacijski procesi na desnem bregu Idrijce
Ozemlje poznejše pluženske rihtarije, ki se razprostira na strmih pobočjih nad desnim bregom reke Idrijce, je bilo zaradi težke dostopnosti in gorskega terena nenaseljeno vse do poznega srednjega veka. Prelomnico v zgodovini tega območja predstavlja leto 1063, ko je celotno področje prešlo v last briksenške škofije. Kmalu zatem so na to ozemlje prispeli prvi kolonisti, vendar se zaradi zahtevnih življenjskih pogojev in izoliranosti večinoma niso obdržali. Sredi 13. stoletja so bila pobočja nad Idrijco tako ponovno pusta in nenaseljena.
Novi, uspešnejši val t. i. mlajše kolonizacije se je začel v letih med 1260 in 1290. Pod okriljem oglejskega patriarha in njegovega lokalnega upravitelja – gastalda Joannesa Longa iz Čedada – so na izpraznjeno ozemlje naselili nove podložnike. Ti so prišli iz dveh smeri: deloma iz tolminskega konca (iz Kamna in Čadrga pri Tolminu), deloma pa z ozemlja freisinške škofije (iz Oselice). V tem obdobju so nastale jedrne vasi tega območja: Plužnje, Otalež, Lazec in Jazne. Izmed teh se v arhivskih virih že leta 1290 izrecno omenjata Otalež in Lazec, zapisana v latinizirani obliki kot Talisach et Lasich. Dokument iz Čedada z dne 8. avgusta 1310 podrobneje opisuje takratne razmere in prinaša zaslišanja prič o prispevkih patriarhovih kmetov v vaseh Otalež (Tolsac), Plužnje (Plusina) in Lazec (Las). Tolminski urbar iz leta 1377 v tej rihtariji navaja še dve mlajši naselbini: Gorenjo in Dolenjo Mlako.
Upravna specifika: Pluženska rihtarija
Plužensko ozemlje (contrata Plusin) je spadalo pod širše okrilje tolminskega gastaldije, vendar znotraj nje ni bilo organizirano kot klasična dekanija, temveč kot samostojna rihtarija (rictaria, ricteria, rictyria, rityria, rytiria). Rihtarija je bila tipična upravna in sodna oblika, uveljavljena v obdobjih načrtne mlajše kolonizacije. Da bi fevdalna gospoda privabila nove naseljence v te hribovite, težko obdelovalne predele, jim je ponudila posebne ugodnosti. Kolonisti v rihtariji so uživali določene privilegije glede višine dajatev, obsega tlake in stopnje lastnega sodstva.
Ključna osebnost te ureditve je bil rihtar, ki je deloval kot posrednik med kmeti (podložniki) in gastaldom. Rihtar je bival v Plužnjah. Zaradi odgovornih nalog, ki so vključevale nadzor nad redom, pobiranje dajatev in izvajanje nižjega sodstva v imenu gastalda, je bil oproščen plačevanja davkov od svoje kmetije; celotni dohodki njegovega mansa so namreč pripadali njemu kot plačilo za opravljanje funkcije („Sciendum est quod reditus istius mansi quem regit Matcho pertinent rietariae Plusine”).
Demografska in posestna podoba po urbarju iz leta 1377
Natančen uvid v gospodarsko in demografsko stanje rihtarije ob koncu 14. stoletja ponuja tolminski urbar iz leta 1377. V njem je zabeleženih sedem vasi, ki so ležale na desnem bregu Idrijce in so se od Želina (ki je takrat spadaj še pod cerkljansko dekanijo) vrstile v naslednjem zaporedju:
- Dolenja Mlaka (Mlacha inferiori)
- Gorenja Mlaka (Mlacha superiori)
- Lazec (Lasic)
- Plužnje (Plusina)
- Otalež (Othalisach)
- Dolenje Jazne (Jasbino inferiori)
- Gorenje Jazne (Jasbino superiori)
Značilnost pluženske rihtarije je bila izjemna posestna homogenost, saj so jo sestavljale izključno cele kmetije (hube oz. mansi), brez drobljenja na polovične kmetije ali kose. Skupno je rihtarija obsegala 36 celih kmetij, ki so bile po posameznih naselbinah razdeljene takole:
- Otalež: 8 kmetij (največje naselje, na eni izmed kmetij je izstopal obrtnik – tkalec Jurij / tessedor)
- Plužnje: 8 kmetij (sedež rihtarja, ena kmetija dodeljena rihtarju v preužitek)
- Lazec: 6 kmetij
- Dolenje Jazne: 6 kmetij
- Gorenje Jazne: 3 kmetije
- Gorenja Mlaka: 3 kmetije
- Dolenja Mlaka: 2 kmetiji
Struktura dajatev in finančni pomen za tolminsko gospostvo
V primerjavi s sosednjo cerkljansko dekanijo, kjer je bil sistem dajatev izjemno kompleksen in razvejan, je bila davčna struktura v pluženski rihtariji precej bolj preprosta in enotna. Urbar iz leta 1377 razkriva postopen prehod iz naturalnega v denarno gospodarstvo.
Vasi, ki so bile poseljene v prvem valu med letoma 1280 in 1290 (Otalež, Plužnje in Lazec), so po starem sistemu sprva plačevale dajatve predvsem v blagu in naravnih pridelkih (podobno kot vas Selce v cerkljanski dekaniji). Vendar pa je do leta 1377 prišlo do popolne monetizacije dajatev: vse kmetije v teh treh najstarejših vaseh so plačevale izključno v denarju. Kmetije v Lazcu so prispevale po 16 liber, v Otaležu in Plužnjah pa po 17 liber in 2 denarja letno.
Pri preostalih štirih vaseh (obeh Mlakah in obeh Jaznah), ki so nastale pozneje v 14. stoletju, starejši naturalni sistem sploh ni naveden, saj so bile že od same ustanovitve vključene v denarni sistem. Kmetje v obeh Mlakah so plačevali po 16 liber, v obeh Jaznah pa po 32 denarjev letno na kmetijo. Poleg denarnih dajatev pa je obstajala še specifična naturalna obveznost – oddaja mesa za patriarhovo kuhinjo (Carnes curiae). To dajatev je moralo prispevati 22 kmetij, pri čemer so bile kmetije v Lazcu in Plužnjah te obveznosti oproščene.
Celotni letni prinos pluženske rihtarije je leta 1377 znašal 432 liber in 320 denarjev, hkrati z določenimi količinami kuhinjskega mesa od 22 hub. Urbar sam na koncu popisa podaja končni obračun, izražen v markah: „Summa rieterie Plusine capit marchas 22 et mediam et denarios 38″ (Skupni znesek pluženske rihtarije znaša 22 in pol mark ter 38 denarjev). Zgodovinska analiza teh podatkov kaže, da je to hribovito, a dobro organizirano območje takrat prispevalo približno 3,4 % vseh dohodkov celotnega tolminskega gospostva, kar dokazuje uspešnost tamkajšnjega kolonizacijskega in upravnega modela.
 |
| Vir-Milko Kos -Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1948 |
OTALEŽ;
In villa de Othalisach sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2.)Imena gospodarjev kmetij ;Jacobus,Pulus,Primus,Juri,Lore,Juri tessedor(tkalec),Bochinis,Florianus.
LAZEC;
In villa de Lasiç sunt mansi 6, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 16).Imena gospodarjev kmetij;Ropertus,Stanigoy,Janis,Grigorius,Janis,Primos.
PLUŽNJE;
In villa de Plusina sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2..Imena gospodarjev kmetij;Tripin,Marinus,Bencho,Vorlicus,Vrbanus,Cacianus,Paulus,Matcho.
DOL.JAZNE:
In villa de Jasbino inferiori sunt mansi 6, culti et inculti. Et solvunt pro quolibet manso denarios 32.Imena gospodarjev kmetij;Paulus,Mencus,Juri,Marinus,Nicola
us,Cacianus
GOR.JAZNE
;In villa de Jasbino superiori sunt mansi 3, culti et inculti. Et solvunt pro quolibet manso libras 16.Imena gospodarjev kmetij;Toma,Marcho,Petrus
Čas nastanka 1377 - 1452
Ni komentarjev:
Objavite komentar