Rihtarija Plužnje

Ozemlje pluženske rihtarije na desnem bregu Idrijce je bilo nenaseljeno vse do 11. stoletja, ko je to področje postalo leta 1063 last briksenške škofije. Prišli so prvi kolonisti, a se v glavnem niso obdržali in sredi 13. stoletja so bila pobočja na desnem bregu Idrijce spet pusta. Šele v letih 1260—90 je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so po posredovanju patriarha in njegovega gastalda (Joannes Longo iz Čedada) prišli deloma iz Kamna in Čadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice. Tedaj so bile naseljene vasi Plužnje, Otalež, Lazeč in Jazne, tolminski urbar iz leta 1377 pa dodaja še gorenjo in dolenjo Mlako. V dokumentih iz leta 1290 zasledimo omembo vasi Lazec in Otalež; Talisach et Lasich -Otalež in Lazec. 

V poročilu iz Čedada 8.Avgusta 1310 ,o razmerah na novo poseljenem območju o Rihtariji Plužnje in

zaslišanja prič o prispevku patriarhovih kmetov v v vaseh Otalež(Tolsac)  Plužnje (Plusina) in Lazec (Las) 

Plužensko ozemlje (contrata Plusin) je bilo podrejeno tolminskemu gastaldu, a ne kot dekanija, ampak kot rihtarija (rictaria, ricteria, rictyria, rityria, rytiria). to je upravna oblika mlajše kolonizacije. Kolonisti so tu imeli posebne pravice glede dajatev, tlake in sodstva, kar naj bi bila vaba za nove priseljence. Rihtar je bil nekakšen posrednik med kmeti in gastaldom. Od svoje kmetije ni plačeval davkov, ker je v imenu gastalda vršil nadzor in sodstvo nad kmeti v rihtariji.

Zemljiško posest in dohodki oglejskega patriarha v rihtariji Plužnje po urbarju iz leta 1377.

Vasi je bilo sedem. Vse vasi so ležale na pobočju desno od Idrijce, Od Želina, ki je spadal še k cerkljanski dekaniji, so se vrstile vasi v sledečem redu: Dolenja Mlaka (Mlacha inferiori), Gorenja Mlaka (Mlacha superiori), Lazec (Lasic), Plužnje (Plusina), Otalež (Othalisach), Dolenje Jazne (Jasbino inferiori) in Gorenje Jazne (Jasbino superiori).

V vseh vaseh pluženske rihtarije so bile samo cele kmetije. Največji vasi sta bili Otalež in Plužnje, ki sta imeli po 8 kmetij. Lazec in Dolenje Jazne sta imeli po 6 kmetij. Manjše vasi so bile Gorenje Jazne (3 kmetije), Gorenja Mlaka (3 kmetije) in Dolenja Mlaka (2 kmetiji). Cela pluženska rihtarija je vključevala tako 36 celih kmetij. Kot v dekanijah so bili tudi v pluženjski rihtariji po kmetijah nastavljeni kmetje, edino v Otaležu je eno kmetijo imel tkalec (tessedor) Jurij. V Plužnjah, kjer je stanoval rihtar, pa so bili dohodki ene kmetije namenjeni njemu, ne patriarhu („Stiendum est quod redite istius mansi quod reit Matcho pertinent rietaria Plusine”).V strukturi dohodkov pluženjske rihtarije se pokaže mnogo bolj preprosta in enotna slika kot V cerkljanski dekaniji, kjer smo nakazali več kategorij dajatev in še nekatere specifične primere. Medtem ko je bilo pri cerkljanskih vaseh navedeno, koliko in kaj so posamezne kmetije plačevale nekdaj in koliko sedaj, se ta zapis javlja leta 1377 le za Otalež, Plužnje in Lazec. Te tri vasi so bile namreč kolonizirane že med leti 1280—1290, torej v času, ko se je plačevalo še pretežno v blagu. Kmetje v teh vaseh so „po starem” plačevali približno enake ali iste vsote in artikle, kot spredaj omenjene Selce v cerkljanski dekaniji. Toda leta 1377 so plačevale vse kmetije v omenjenih vaseh samo v denarju in sicer v Lazcu po 16 liber, v Otaležu in Plužnjah pa po 17 liber in 2 denarja letno za kmetijo. Pri ostalih štirih vaseh pluženjske rihtarije, ki so bile kolonizirane šele v 14. stoletju, pa se v urbarju sploh ne navaja starega načina plačevanja, ki se pač tu ni nikoli uporabljal, ampak samo nove denarne zneske. Tako so plačevali kmetje v obeh Mlakah po 16 liber in v obeh Jaznah po 32 denarjev letno. Pač pa je meso za patriarhovo kuhinjo (Carnes curiae) plačevalo kar 22 kmetij, razen onih v Lazcu in Plužnjah. Celoten dohodek pluženske rihtarije je torej leta 1377 znašal 432 liber in 320 denarjev ter seveda prej omenjeni carnes curiae od 22 kmetij. Isto sumo, izraženo v markah, je navajal tudi urbar sam na koncu popisa pluženjske rihtarije in sicer 22,5 mark in 38 denarjev. („Summa rieterie Plusine capit marchas 22 et mediam et denarios 38″) Rihtarija je leta 1377 dajala tako približno 3,4 % dohodkov tolminske grofije.

Vir-Milko Kos -Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1948

OTALEŽ;

In villa de Othalisach sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2.)Imena gospodarjev kmetij ;Jacobus,Pulus,Primus,Juri,Lore,Juri tessedor(tkalec),Bochinis,Florianus.
LAZEC;

In villa de Lasiç sunt mansi 6, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 16).Imena gospodarjev kmetij;Ropertus,Stanigoy,Janis,Grigorius,Janis,Primos.
PLUŽNJE;

In villa de Plusina sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2..Imena gospodarjev kmetij;Tripin,Marinus,Bencho,Vorlicus,Vrbanus,Cacianus,Paulus,Matcho.
DOL.JAZNE:

In villa de Jasbino inferiori sunt mansi 6, culti et inculti. Et solvunt pro quolibet manso denarios 32.Imena gospodarjev kmetij;Paulus,Mencus,Juri,Marinus,Nicola
us,Cacianus
GOR.JAZNE

;In villa de Jasbino superiori sunt mansi 3, culti et inculti. Et solvunt pro quolibet manso libras 16.Imena gospodarjev kmetij;Toma,Marcho,Petrus

VIR-Urbar posesti oglejskega patriarha na Tolminskem/ 1377 
Čas nastanka 1377 - 1452