Krajevna skupnost Otalež, je druga največja krajevna skupnost v občini Cerkno. Takoj za mestom Cerkno. Šteje nekaj več kot 550 prebivalcev, ki živijo v vaseh-Lazec, Plužnje, Otalež,Jazne ,Travnik.
Višina-852,2 m
Obseg-18.39km
Površina-12,53km2
OTALEŽ
Podatki iz leta 2013-
Število prebivalcev-140(moški 66, ženske 74)
Površina naselja, km2 2,7
Gostota prebivalstva, preb/km2 55
Število družin 39
Število gospodinjstev 55
Število stanovanj 62
Povprečna velikost gospodinjstev 2,9
Na desnem bregu reke Idrijce se na skrajnem zahodnem robu Severne Primorske skriva vasica Otalež.( Ustno izročilo razlaga, da je vas dobila ime po studencu, ki je izviral iz tal.)
Ime kraja pa je najverjetneje izpeljano iz besede ‘odtaliti’ skopneti, saj ime kraja označuje nagnjen, na jug obrnjen svet, kjer sneg najprej skopni .Hribovsko naselje v Cerkljanskem hribovju, ki skupaj z okoliškimi samotnimi kmetijami šteje nekaj več kot 50 hiš, leži na sončni strani pobočja Bevkovega vrha (1051 m), središče vasice pa se dviga dobrih 600 metrov nad morjem.V bližini vasi manjši potoki, med njimi Mrtvaška grapa.
Ime kraja pa je najverjetneje izpeljano iz besede ‘odtaliti’ skopneti, saj ime kraja označuje nagnjen, na jug obrnjen svet, kjer sneg najprej skopni .Hribovsko naselje v Cerkljanskem hribovju, ki skupaj z okoliškimi samotnimi kmetijami šteje nekaj več kot 50 hiš, leži na sončni strani pobočja Bevkovega vrha (1051 m), središče vasice pa se dviga dobrih 600 metrov nad morjem.V bližini vasi manjši potoki, med njimi Mrtvaška grapa.
Vas ,je bila prvič omenjena, okoli leta 1290,ko je potekala t.i “rovtarska kolonizacija ”ko se je naselitev pomaknila tudi v bolj gorate in odročne predele Tolminskega je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so po posredovanju patriarha in njegovega gastalda (Joannes Longo iz Čedada) prišli deloma iz Kamna in Cadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice iz sosednje kranjske strani ,ki je bila vključena v loško gospostvo.
Takrat zasledimo v listinah prvič zapisano ime vasi( Talisach),torej v času, ko so se podložniki začeli naseljevati na tolminsko ozemlje.Tedaj so bile naseljene vasi Plužnje, Otalež, Lazec in Jazne, ki so bile omenjene tudi v poročilu iz Čedada ,8.Avgusta 1310 (PLUSINA-Plužnje ,LAS Lazec, TOLSACH-Otalež, JASIM-Jazne).V Tolminskem urbarju iz leta 1377 je spet že zaslediti ime vasi Otalež(In villa de Othalisach sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2.) skupaj z ostalimi štirimi vasmi, ki jo obkrožajo (Lazec, Plužnje ter Dolenje in Gorenje Jazne).Imena gospodarjev kmetij ;Jacobus,Pulus,Primus,Juri,Lore,Juri tessedor(tkalec),Bochinis,Florianus.Otalež danes deli usodo s prenekatero podobno hribovsko vasjo.
Takrat zasledimo v listinah prvič zapisano ime vasi( Talisach),torej v času, ko so se podložniki začeli naseljevati na tolminsko ozemlje.Tedaj so bile naseljene vasi Plužnje, Otalež, Lazec in Jazne, ki so bile omenjene tudi v poročilu iz Čedada ,8.Avgusta 1310 (PLUSINA-Plužnje ,LAS Lazec, TOLSACH-Otalež, JASIM-Jazne).V Tolminskem urbarju iz leta 1377 je spet že zaslediti ime vasi Otalež(In villa de Othalisach sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2.) skupaj z ostalimi štirimi vasmi, ki jo obkrožajo (Lazec, Plužnje ter Dolenje in Gorenje Jazne).Imena gospodarjev kmetij ;Jacobus,Pulus,Primus,Juri,Lore,Juri tessedor(tkalec),Bochinis,Florianus.Otalež danes deli usodo s prenekatero podobno hribovsko vasjo.
Nažalost se počasi a vztrajno spreminja v t.i. spalno naselje za delavce, ki se po svoj zaslužek dnevno odpravljajo v dolino ter za dijake in študente, ki se domov vračajo le med vikendi. Pred nekaj leti je bremenu modernega časa podlegla vaška trgovina. Za piko na i pa sta pred leti svoja vrata (menda začasno) zaprla še leta 1978 zgrajena podružnična osnovna šola oddelek vrtca.
Začetki šolstva v Otaležu segajo v leto 1849.Leta 1877 je bila ustanovljena tudi župnjiška šola. Po znameniti šolski reformi iz leta 1883 je tudi Otalež dobil svoje šolsko poslopje in začel se je redni šolski pouk. Šolo so začeli zidati leta 1881.Tu je od leta 1883 začel obvezen celodnevni pouk za vse otroke. Prvi učitelj v novi zgrajeni šoli je bil učitelj Anton Miklavčič(1883-85),sledil mu je učitelj Janez Hrast(1886)ki ga je nasledil učitelj Josip Kenda,in leta 1889 učitelj Trebše Andrej, ki je poučeval do leta 1894,ko ga je nadomestil Andrej Sattler. Leta 1894 je enorazrednico v Otaležu obiskovalo 110 učencev. Šolsko leto se je začelo s sv.mašo, verouk je bil v šoli, veroučitelj je dobil plačano potnino, petkrat na leto je bila skupna spoved otrok, pri kateri so bili prisotni tudi učitelji kot običajno pri nedeljski maši. Učitelju Sattlerju so sledili -,Štauta (1908)Blaž Černe(1909),Ivan Matelič(1910),Stanko Trdan(1911),Rutar, Likar, Hubert Močnik(1914-15),Perko ,Florijan Faganel, Podgornik,Gizela Jevšček ,Peter Lapanja in leta 1925 domačin Alojzij Kokošar .Kokošarjeva naslednica je bila Marija Rutar, ki je poučevala od leta 1926 do leta 1930(leta 1925 poučevala v Jaznah),ko so poučevanje popolnoma prevzeli italijanski učitelji, ki niso znale slovensko, zato njihov pouk ni dosegel večji uspehov, saj so otroci porabili kar nekaj let da so kaj razumeli. Ker duhovniki niso hoteli v šoli poučevati verouk v italijanščini so ga pa učiteljice ,ki pa so morale imeti pooblastilo od škofije. Škofijski ordiranjat je zahteval mnenje domačega župnika glede sposobnosti določene osebnosti Na ta način je ostal v župnišču seznam skoraj vseh učiteljic iz časa italijanske okupacije. Italijanske učiteljice so poučevale do leta 1943.Po odhodu Italijanov je otroke v slovenščini učila Ivanka Pilat,sestra takratnega otaležkega župnika .Šolo je leta 1945 obiskovalo 33 otrok(19 fantov in 14 deklet)Med vojno je pogorelo z vasjo vred tudi šolsko poslopje, zato so po vojni domačini zgradili novo šolo. V času italijanske okupacije je bila v Otaležu nastanjena stalna postojanka fašistične policije in orožnikov. Orožniška postojanka je bila zgrajena leta 1928.
Začetki šolstva v Otaležu segajo v leto 1849.Leta 1877 je bila ustanovljena tudi župnjiška šola. Po znameniti šolski reformi iz leta 1883 je tudi Otalež dobil svoje šolsko poslopje in začel se je redni šolski pouk. Šolo so začeli zidati leta 1881.Tu je od leta 1883 začel obvezen celodnevni pouk za vse otroke. Prvi učitelj v novi zgrajeni šoli je bil učitelj Anton Miklavčič(1883-85),sledil mu je učitelj Janez Hrast(1886)ki ga je nasledil učitelj Josip Kenda,in leta 1889 učitelj Trebše Andrej, ki je poučeval do leta 1894,ko ga je nadomestil Andrej Sattler. Leta 1894 je enorazrednico v Otaležu obiskovalo 110 učencev. Šolsko leto se je začelo s sv.mašo, verouk je bil v šoli, veroučitelj je dobil plačano potnino, petkrat na leto je bila skupna spoved otrok, pri kateri so bili prisotni tudi učitelji kot običajno pri nedeljski maši. Učitelju Sattlerju so sledili -,Štauta (1908)Blaž Černe(1909),Ivan Matelič(1910),Stanko Trdan(1911),Rutar, Likar, Hubert Močnik(1914-15),Perko ,Florijan Faganel, Podgornik,Gizela Jevšček ,Peter Lapanja in leta 1925 domačin Alojzij Kokošar .Kokošarjeva naslednica je bila Marija Rutar, ki je poučevala od leta 1926 do leta 1930(leta 1925 poučevala v Jaznah),ko so poučevanje popolnoma prevzeli italijanski učitelji, ki niso znale slovensko, zato njihov pouk ni dosegel večji uspehov, saj so otroci porabili kar nekaj let da so kaj razumeli. Ker duhovniki niso hoteli v šoli poučevati verouk v italijanščini so ga pa učiteljice ,ki pa so morale imeti pooblastilo od škofije. Škofijski ordiranjat je zahteval mnenje domačega župnika glede sposobnosti določene osebnosti Na ta način je ostal v župnišču seznam skoraj vseh učiteljic iz časa italijanske okupacije. Italijanske učiteljice so poučevale do leta 1943.Po odhodu Italijanov je otroke v slovenščini učila Ivanka Pilat,sestra takratnega otaležkega župnika .Šolo je leta 1945 obiskovalo 33 otrok(19 fantov in 14 deklet)Med vojno je pogorelo z vasjo vred tudi šolsko poslopje, zato so po vojni domačini zgradili novo šolo. V času italijanske okupacije je bila v Otaležu nastanjena stalna postojanka fašistične policije in orožnikov. Orožniška postojanka je bila zgrajena leta 1928.
8. 5. 1910 je bila v Otaležu ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica ,registrirana 15. 6. 1910. Na občnem zboru 23. 3. 1924 spremeni naslov v CASSA POPOLARE DI PRESTITI IN OTTALES – LJUDSKA POSOJILNICA V OTALEŽU.Na občnem zboru 18. 10. 1931 je bil sprejet sklep o njeni likvidaciji, sodišče ga je potrdilo 30. 1. 1932.
Proti koncu 19 stoletja, predvsem pa na začetku 20 stoletja ,do začetka prve svetovne vojne se je iz Otaležkih vasi, v tujino izselilo kar nekaj družin, v upanju po boljšem življenju. Največ se jih je preselilo v ZDA in sicer v mesto La Salle pri Chicagu, kjer so si poiskali delo v tamkajšnem rudniku.
Cesta Straža-Plužnje-Otalež-Jazne zgrajena po letu 1909,asfaltirana leta 1974.
Na kmetiji pri Slabetu tik pod Bevkovim vrhom, je bila bila med drugo svetovno vojno pomembna partizanska postojanka, kjer so se po kapitulaciji italije formirale rezne vojaške enote in se je od tod vodila glavna obramba partizanskega središča Cerkna. Dne 28. marca 1943 je okupator bombardiral Otalež s zažigalnimi bombami. Zgorela so skoraj vsa poslopja v sredini vasi .Pogorelo je 15 hiš, med temi šola ter 30 hlevov in gospodarskih poslopij. V času od 3 do 17. februarja 1943 je iz Otaleža, Lazca in Pluženj v partizane odšlo kar 36 vaščanov. 19.3 1944 so nemci v Otaležu zbombardirali dve hiši, junija pa požgali tri četrt vasi in odgnali ljudi v internacijo. V tako imenovani nemški<<požigalski<< ofenzivi junija 1944,so nemški okupatorji s pomočjo Italijanskih črnosrajčnikov 14.6 v Otaležu požgali 7 hiš in 8 gospodarskih poslopij in umorili 3 domačine. Tisti dan so zgorele tudi Plužnje ,štiri dni prej 10.6 pa tudi vas Lazec. Vas je bila bombardirana tudi v 1.svetovni vojni(28.julija 1917),ko so italijanski letalci nad vas odvrgli 20 bomb.. Krajevni narodnoosvobodilni odbor Otalež je začel delovati leta 1945 in šele leta 25. 4. 1947 se je preimenoval v Krajevni ljudski odbor. Deloval je do 1. 4. 1952, ko je bil ukinjen. Obsegal je katastrsko občino Otalež (del) z naselji Jazne, Lazec (del), Otalež (del) in Plužnje.
Elektrifikacija vasi je bila izvedena v letih 1952-53.Zgrajen je bil zadružni dom. Prostorna dvorana v njem je služila za razne prireditve, predvsem prosvetnega društva, v sklopu katerega so delovali-pevski zbor, dramska sekcija ,orkester, zelo dejavni sta bili tudi glasbena šola in čitalnica…Leta 1953 je Glasbena šola v Idriji ustanovila svojo podružnico tudi v Otaležu, kjer sta poučevala honorarno učitelja Mohor Pavšič in Gruden Ludvik klavir in teorijo…ostali prostori v domu so služili za delovanje kmetijske zadruge, ki je skrbela za razvoj kmetijstva v teh krajih .V spodnjih prostorih pa je delovalo obrtno podjetje mizar, ki se je ukvarjalo predvsem z mizarstvom ,kakor tudi čevljarstvom. Nov vodovod v vasi je bil zgrajen leta 1954.
Razveseljivo je dejstvo, da se je v zadnjem desetletju v kraju močno okrepila in razširila društvena dejavnost. Žal je povsem zamrlo Prosvetno društvo Otalež s svojo dramsko skupino. Sicer pa dramska dejavnost ni bila edina v okviru Prostvetnega društva Otalež. Prosvetno društvo »Franc Bevk« Otalež je bilo ustanovljeno pod tem imenom leta 1946. Igralstvo je v sedemdesetih zamrlo, neprekinjeno pa je deloval Nonet France Bevk. Tudi Nonet France Bevk se je namreč rodil na gledališkem odru. Leta 1969 je namreč tedanji župnik, Joško Berce, režiral igro z naslovom Naša kri.Kot velik ljubitelj petja je obudil povsem usahlo, sicer dolgoletni pevsko tradicijo v kraju. Med tem, ko so na oder postavljali igro Naša kri, je nastal tudi nonet France Bevk, ki je za tisto priložnost naštudiral venček slovenskih ljudskih pesmi pod naslovom Nebo žari. Oktet France Bevk je prenehal z delovanjem ,na novo ustanovljeni Kvartet Echo, “hibrid” okteta France Bevk iz Otaleža, pa je nekaj časa uspešno ohranjal pevsko tradicijo s tega konca.
Ljubitelji športa se povezujejo v športno društvo Otalež ustanovljen v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ,Malo nogometni klub P.O.G ustanovljen leta 1983 in na novo ustanovljeni Plezalni klub Š.d Otalež je z močno nogometno ekipo je v najboljših letih posegalo po najboljših rezultatih v Cerkljanski trim ligi v malem nogometu. Enako velja tudi za M.n.k P.o.g.Obe ekipi sta se udeleževali tudi turnirjev širom primorske regije. Zimski čas so člani društva namenjali udeležbi na smučarskih tekmah za Cerkljanski pokal. Vsako zimo so poskrbeli tudi za organizacijo smučarske tekme Jaznah , kjer so se tekmovalci potegovali za »otaleško lempo«. V Lazcu deluje društvo ljudskih godcev Stari meh,v Jaznah društvo za oživitev podeželja, v Plužnjah gasilsko društvo. Vsem društvom gre zahvala, da se vsako leto v Otaležu in okoliških vaseh zgodi kar nekaj odmevnih prireditev, ki omogočajo sproščeno druženje ljudi in ponesejo ime teh krajev navzven. Sicer pa je Otalež lahko tudi idilična izletniška točka, kjer se obiskovalcu ponuja čudovit razgled na Tolminsko hribovje s Krnom na čelu. Prav tako si obiskovalci Otalež lahko izberejo kot izhodiščno točko za pohod na 1051m visok Bevkov vrh.
Na severni strani vasi nad pluženjskim znamenjem je nekaj metrov pod stezo v redkem mladem gozdu komaj omembe vredna jama na planini. Rabila je v zadnji vojni kot partizansko zavetišče in shramba različnega važnega materiala. Pod Otaležem, v smeri proti Maruškovcu ob Idrijci, je v gozdnem pobočju brezen pod Prelohami. Zagotovo je ogleda vredna tudi župnijska cerkev sv. Katarine, ki je ena večjih v okolici.(Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske ali Sinajske v Otaležu, je bila zgrajena v 16. stoletju, obnovljena pa leta 1848.Cerkev iz druge polovice 19. stol. sestavljajo pravokotno zaključen prezbiterij, širša pravokotna ladja in zvonik, ki je prislonjen ob zahodno steno ladje. Oprema je iz druge polovice 19. stol.. Oltar je delo domačih mojstrov. Cerkev je bila že takoj relativno velika glede na število prebivalcev. Mere zanjo naj bi dobili tako, da so se v gručo zbrali vsi vaščani. Ker pa naj bi si ti želeli veliko cerkev, so prišli na merjenje oprtani s koši.
Ljubitelji športa se povezujejo v športno društvo Otalež ustanovljen v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ,Malo nogometni klub P.O.G ustanovljen leta 1983 in na novo ustanovljeni Plezalni klub Š.d Otalež je z močno nogometno ekipo je v najboljših letih posegalo po najboljših rezultatih v Cerkljanski trim ligi v malem nogometu. Enako velja tudi za M.n.k P.o.g.Obe ekipi sta se udeleževali tudi turnirjev širom primorske regije. Zimski čas so člani društva namenjali udeležbi na smučarskih tekmah za Cerkljanski pokal. Vsako zimo so poskrbeli tudi za organizacijo smučarske tekme Jaznah , kjer so se tekmovalci potegovali za »otaleško lempo«. V Lazcu deluje društvo ljudskih godcev Stari meh,v Jaznah društvo za oživitev podeželja, v Plužnjah gasilsko društvo. Vsem društvom gre zahvala, da se vsako leto v Otaležu in okoliških vaseh zgodi kar nekaj odmevnih prireditev, ki omogočajo sproščeno druženje ljudi in ponesejo ime teh krajev navzven. Sicer pa je Otalež lahko tudi idilična izletniška točka, kjer se obiskovalcu ponuja čudovit razgled na Tolminsko hribovje s Krnom na čelu. Prav tako si obiskovalci Otalež lahko izberejo kot izhodiščno točko za pohod na 1051m visok Bevkov vrh.
Na severni strani vasi nad pluženjskim znamenjem je nekaj metrov pod stezo v redkem mladem gozdu komaj omembe vredna jama na planini. Rabila je v zadnji vojni kot partizansko zavetišče in shramba različnega važnega materiala. Pod Otaležem, v smeri proti Maruškovcu ob Idrijci, je v gozdnem pobočju brezen pod Prelohami. Zagotovo je ogleda vredna tudi župnijska cerkev sv. Katarine, ki je ena večjih v okolici.(Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske ali Sinajske v Otaležu, je bila zgrajena v 16. stoletju, obnovljena pa leta 1848.Cerkev iz druge polovice 19. stol. sestavljajo pravokotno zaključen prezbiterij, širša pravokotna ladja in zvonik, ki je prislonjen ob zahodno steno ladje. Oprema je iz druge polovice 19. stol.. Oltar je delo domačih mojstrov. Cerkev je bila že takoj relativno velika glede na število prebivalcev. Mere zanjo naj bi dobili tako, da so se v gručo zbrali vsi vaščani. Ker pa naj bi si ti želeli veliko cerkev, so prišli na merjenje oprtani s koši.
PLUŽNJE
Število prebivalcev 126(moški 61,ženske 65)
Površina naselja, km2 2,1
Gostota prebivalstva, preb/km2 69
Število družin 43
Število gospodinjstev 49
Število stanovanj 51
Povprečna velikost gospodinjstev 2,9
Plužnje so mirna hribovska vasica v občini Cerkno, ki leži na desnem bregu reke Idrijce, jugozahodno od Pluženjske gore (1010m).Okoli vasi pašniki, njive in gozd. V preteklosti so se ljudje iz Pluženj in okoliških vasi večinoma preživljali z živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom. Te dejavnosti so danes v opuščanju, saj prebivalci kruh služijo v bližnjih mestih.
V letih 1280—90 ,ko je potekala t.i “rovtarska kolonizacija ”ko se je naselitev pomaknila tudi v bolj gorate in odročne predele Tolminskega je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so prišli deloma iz Kamna in Cadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice iz sosednje kranjske strani, ki je bila vključena v loško gospostvo ..Tedaj je bila naseljena vas Plužnje. V 14.stoletju je bilo pluženjsko ozemlje(contrata Plusin) podrejeno tolminskemu gastaldu ,kot rihtarija-oblika mlajše kolonizacije, a ne kot dekanija, ampak kot rihtarija (rictaria, ricteria,rictyria, rityria, rytiria). Kolonisti so tu imeli posebne pravice glede dajatev, tlake in sodstva, kar naj bi bila vaba za nove priseljence .Rihtar je bil nekakšen posrednik med kmeti in gastaldom. Od svoje kmetije ni plačeval davkov, ker je v imenu gastalda vršil nadzor in sodstvo nad kmeti v rihtariji. V vseh vaseh pluženske rihtarije so bile samo cele kmetije. Največji vasi sta bili Otalež in Plužnje, ki sta imeli po 8 kmetij. Lazec in Dolenje Jazne sta imeli po 6 kmetij. Manjše vasi so bile Gorenje Jazne (3 kmetije), Gorenja Mlaka (3 kmetije) in Dolenja Mlaka (2kmetiji). Cela pluženska rihtarija je vključevala tako 36 celih kmetij. Kot v dekanijah so bili tudi v pluženjski rihtariji po kmetijah nastavljeni kmetje, edino v Otaležu je eno kmetijo imel tkalec (tessedor) Jurij. V Plužnjah, kjer je stanoval rihtar, pa so bili dohodki ene kmetije namenjeni njemu, ne patriarhu („Stiendum est quod redite istius mansi quod reit Matcho pertinent rietaria Plusine”).
V letih 1280—90 ,ko je potekala t.i “rovtarska kolonizacija ”ko se je naselitev pomaknila tudi v bolj gorate in odročne predele Tolminskega je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so prišli deloma iz Kamna in Cadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice iz sosednje kranjske strani, ki je bila vključena v loško gospostvo ..Tedaj je bila naseljena vas Plužnje. V 14.stoletju je bilo pluženjsko ozemlje(contrata Plusin) podrejeno tolminskemu gastaldu ,kot rihtarija-oblika mlajše kolonizacije, a ne kot dekanija, ampak kot rihtarija (rictaria, ricteria,rictyria, rityria, rytiria). Kolonisti so tu imeli posebne pravice glede dajatev, tlake in sodstva, kar naj bi bila vaba za nove priseljence .Rihtar je bil nekakšen posrednik med kmeti in gastaldom. Od svoje kmetije ni plačeval davkov, ker je v imenu gastalda vršil nadzor in sodstvo nad kmeti v rihtariji. V vseh vaseh pluženske rihtarije so bile samo cele kmetije. Največji vasi sta bili Otalež in Plužnje, ki sta imeli po 8 kmetij. Lazec in Dolenje Jazne sta imeli po 6 kmetij. Manjše vasi so bile Gorenje Jazne (3 kmetije), Gorenja Mlaka (3 kmetije) in Dolenja Mlaka (2kmetiji). Cela pluženska rihtarija je vključevala tako 36 celih kmetij. Kot v dekanijah so bili tudi v pluženjski rihtariji po kmetijah nastavljeni kmetje, edino v Otaležu je eno kmetijo imel tkalec (tessedor) Jurij. V Plužnjah, kjer je stanoval rihtar, pa so bili dohodki ene kmetije namenjeni njemu, ne patriarhu („Stiendum est quod redite istius mansi quod reit Matcho pertinent rietaria Plusine”).
Leta 1377 je bilo v Plužnjah 8 domačij(In villa de Plusina sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17 et denarios 2.),Imena gospodarjev kmetij;Tripin,Marinus,Bencho,Vorlicus,Vr
banus,Cacianus,Paulus,Matcho.
Kasneje lahko zasledimo, v raznih dokumentih,ime vasi zapisano v raznih jezikih ,kot naprimer-,Plusna,Plužne,Pluschnach b. Kirchheim, Pluschne b.Kirchheim,Plusina di Ottales..
Danes pa kraj šteje nekaj več kot 140 prebivalcev.
banus,Cacianus,Paulus,Matcho.
Kasneje lahko zasledimo, v raznih dokumentih,ime vasi zapisano v raznih jezikih ,kot naprimer-,Plusna,Plužne,Pluschnach b. Kirchheim, Pluschne b.Kirchheim,Plusina di Ottales..
Danes pa kraj šteje nekaj več kot 140 prebivalcev.
Leta 1911 v vasi ustanovijo prvo mlekarno za vse vasi ,ki je pomagala k boljšemu in rednemu zaslušku.Pet let prej leta 1906 je bil zgrajen vodovod za vas Plužnje .V odsek za gradnjo novega vodovoda za vas Plužnje, na volitvah 9.10 1905 so bili izvoljeni-Franc Kacin ,Ivan Gruden Jože Simonič , Anton Zajc in Matevž Zajc vsi iz Pluženj .Za nadzornika gradnje vodovoda je bil po odloku c.kr okrajnega glavarstva v Tolminu z dne 30.5 1905 določen Peter Bevk zidarski mojster iz Cerkna. Gradnja le-tega je zahtevala veliko materialnih in finančnih sredstev. Ko je bil vodovod zgrajen ,so vaščani začeli razmišljati o ustanovitvi prostovoljnega GD,d a bi lahko čuvali svoje in splošno ljudsko premoženje, za kar so vsi strmeli. Na pobudo tovariša Kofol Jakoba iz Pluženj in tovariša Žaklja-takratnega načelnika PGD Sp.Idrija ,je bilo PGD Plužnje ustanovljeno na ustavnem zboru 15.2 1909.
Takoj po ustanovitvi društva so člani začeli razmišljati in se pripravljati na gradnjo gasilskega doma ,ki se je začel graditi leta 1910.Že v istem letu je bil gasilski dom dograjen in izročen svojemu namenu .Dom je bil v celoti zgrajen s prostovoljnim delom. Ves gradbeni material so člani pripravili sami. Apno so prinesli iz 4 km oddaljenih Masor. Kvalificirane delavce,ki so dom prav tako gradili prostovoljno ,so vaščani oskrbovali s hrano. Vse načrte za izgradnjo doma je napravil tovariš Štravs Franc iz Pluženj. Ves les za gradnjo doma je s prostovoljnim delom razžagal tovariš Eržen Urban. O blagoslovljenju gasilskega doma je poročal takratni časopis Slovenec 29.10 1910 ” V Plužnjah pri Otaležu blagoslovil je dne 9. t. m. č. g. župnik Vinko Buda nov gasilni dom; ob tej priliki je imel lep nagovor na gasilce, za kar se mu naj topleje zahvaljujemo. Slavnost se je vršila ob veliki udeležbi domačega in
tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana gasilna društva iz Idrije, Spodnje Idrije, Ledin, ženski podporni gasilni odsek iz Spodnje Idrije in gasilno društvo iz Cerknega. Odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo in izkazano prijaznost.”
tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana gasilna društva iz Idrije, Spodnje Idrije, Ledin, ženski podporni gasilni odsek iz Spodnje Idrije in gasilno društvo iz Cerknega. Odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo in izkazano prijaznost.”
Takoj .ko je bilo društvo ustanovljeno, so člani začeli razmišljati, kako priti do finančnih sredstev za nabavo gasilskega orodja in opreme. Prvi prispevek je društvo prejelo od Deželnega odbora Gorica in to v znesku 1000 kron. Za ta znesek je bila nabavljena ročna prevozna brizgalna, ki je takrat stala 900 kron .Lesene predmete, to je raztezale kljukaste in vse ostale lestve so člani sami napravili, vse s prostovoljnim delom. Za vsa dela je najbolj zaslužen tovariš Jakob Kofol, ki je v resnici največ prispeval-tako organizijsko kot s fižičnim delom .Za okrepitev društva, nabavo opreme in orodja, so se izvajale tudi nabiralne akcije po okoliških vaseh. Dohodke za nabavo orodja in opreme je društvo v glavnem ustvarjalo s prireditvami. Od prireditev je društvo v prvih letih po ustanovitvi ostalo tudi 700 kron čistega dohodka .Čim je bilo društvo ustanovljeno, je začelo aktivno delati in sodelovati pri vseh požarih in nesrečah-težave so bile v tem, da se je moralo društvo za prevoz ročne brizgalne posluževati volovske vprege, ker drugih prevoznih sredstev ni bilo na razpolago. Zaradi tega tudi gasilci kljub vsej požvrtovalnosti niso bili pravočasno na kraju nesreče .Pri prvem požaru je društvo sodelovalo v vasi Lazec ,ko je gorelo gospodarsko poslopje Petra Zajc. Pet gasilcev je takrat močno zbolelo. Vreme je bilo slabo in so bili do kože premočeni. Od ustanovitve do leta 1927 je društvo sodelevalo pri dvanajstih požarih. V zimskih mesecih leta 1924 so se v vasi Plužnje vršili sabotažni požari. Vsako noč je v vasi gorelo katero od stanovanjskih ali gospodarskih poslopij. Večje škode ni bilo povzročene ,ker je gasilsko društvo takoj ukrenilo vse potrebno-organiziralo je nočno stražno službo ter na ta način preprečilo oziroma so gasilci pravočasno pogasili vse nastale požare.8.8 1926 se gasilci iz Pluženj udeležijo gasilne vaje Zveze gasilcih društev Idrijskega okraja. Vaje v Idriji se udeležijo društva iz Cerkna, Sp.Idrije,Idrije z brizgalnami in Plužnje z vajo na lestvah. Vse do druge svetovne vojne je bilo društvo zelo aktivno. Med drugo svetovno vojno je bilo društvo skoraj povsem izčrpano. Glavni del orodja in opreme je bil odpeljan v Italijo, delno pa je bila tudi uničena .V letih 1942-43 so člani društva, kar jih je bilo še doma, vsi sodelevali pri reševanju in gašenju masovnih požigov naših vasi, katerih povzročitelj je bil nemški in italijanski okupator…….
Leta 1924 italijanski okupator v vasi ustanovi mlekarno, ki je delovala vse do razpada Italije leta 1943.
14. junija leta 1944 so nemški vojaki večji del vasi požgali, kar je bil za krajane velik udarec. Gasilski dom je po tem požigu služil kot prebivališče prizadetim krajanom in kasneje še kot šola.
Šolo so otroci iz Pluženj pred prvo svetovno vojno obiskovali v sosednjem Lazcu. Od leta 1937 pa vse do leta 1945 pa je pouk potekal tudi v Plužnjah.
Po vojni so domu s pomočjo subvencij prizidali še betonski stolp, nabavili motorno brizgalno. Požrtvovalno delo gasilcev ni ostalo neopaženo. Zaradi strokovne pomoči pri požarih, plazovih, suši in poplavah si je društvo prislužilo pohvalo NM za Slovenijo in odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. Trenutno društvo šteje več kot 80 članov, veteranov, pionirjev in mladincev.
Šolo so otroci iz Pluženj pred prvo svetovno vojno obiskovali v sosednjem Lazcu. Od leta 1937 pa vse do leta 1945 pa je pouk potekal tudi v Plužnjah.
Po vojni so domu s pomočjo subvencij prizidali še betonski stolp, nabavili motorno brizgalno. Požrtvovalno delo gasilcev ni ostalo neopaženo. Zaradi strokovne pomoči pri požarih, plazovih, suši in poplavah si je društvo prislužilo pohvalo NM za Slovenijo in odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. Trenutno društvo šteje več kot 80 članov, veteranov, pionirjev in mladincev.
JAZNE
-foto Dušan Kacin
Podatki iz leta 2013-
Število prebivalcev 111(moški 62,ženske 49)
Gostota prebivalstva, preb/km2 22
Število družin 30
Število gospodinjstev 41
Povprečna velikost gospodinjstev 2,8
Število stanovanj 45
Jazne so mala, hribovska vasica na Cerkljanskem, na desnem bregu reke Idrijce oz. na južnem pobočju Bevkovega vrha (1051 m).Šteje približno 120 prebivalcev .Leta 1890 je bilo v vasi 20 stanovanjskih objektov(Dolenje Jazne 15 hiš, Gorenje Jazne 5 hiš).Dela vasi– Gorenje in Dolenje Jazne. Zaselka Laniše(z neraziskovano požiralno jamo) in Mrzli vrh. Poleg teh dveh pa so po strmem pobočju raztresene še samotne hribovske kmetije, vse tja pod vrh Bevkovega vrha.Pod vasjo se nahaja Lamovska grapa .Mlekarna je bila v vasi ustanovljena že leta 1902. Vodovod zgrajen leta 1906 (zajetje Mrzlica).17.junija 1919 vas prizadane požar. Šola je bila v vasi ustanovljena leta 1925.Nad vasjo stoji vojaška kaverna iz časov italijanske okupacije, ko je bila v vasi postojanka italijanskih financarjev .Dopisnik v časopisu Goriška straža leta 1926 opisuje življenje v vasi ”Majhna ali vendar lepa je naša vasica. Popotniku se zdi, ko zagleda belo cerkvico na prijaznem hribčku, da je prišel v pravcato deželo sanj in miru. Marsikdo bi mislil, da žive tu kmetje prav ločeni od sveta in da v ta kraj še ni dospel sled gospodarskega napredka. Ni čuda, saj smo do danes molčali in prikrivali svetu marsikatere novosti naše vasi. Vedite vi meščani, da tudi tu naše roke ne počivajo in se naši vaški paglavci ne zanemarjajo. Še lani ni bilo šole v naši vasi, a letos jo imamo. Zahvaliti se moramo marsikomu za to dobroto, bodisi onemu, ki je vzpodbujal kmete nato idejo ali kmetom samim, katere stane šola precej žrtev. Poleg tega imamo tudi svojo mlekarno, ki kmetu zlasti danes prav dobro koristi. Ali žal, da se kljub temu naši kmetje še premalo zanimajo in je navdušenje le prepičlo za tako dobro mlekarno. Lahko smo ponosni mi Jazničami, ker je naša mlekarna ena najboljših v tej okolici; zadruga je prav posebno zadovoljna z našimi izdelki. Zato kmetje na delo! Uporabite vsaj to priložnost, saj vam itak manjka gmotnih sredstev zlasti danes, ko so letine tako slabe in davki vedno večji. Kaj bomo želi, se vpraša gospodinja, ko pogleda poleženo pšenico? In zopet se vpraša kmet, ko se vrača iz sejma, kako bom plačeval davke, ko jc živina tako poceni in živež vedno dražji? Toda to še ni dosti, da trpe kmetje gmotno. Poleg vse draginje mora ubogi hribovec znositi vsa potrebna živila iz državne ceste v košu ali naročju. Delaj torej krvavo, plačuj prav občutne davke in končno ti nihče ne preskrbi niti ugodne poti, da bi spravil potrebščine vsaj brez prevelikega napora do doma. Šolo in mlekarno torej imamo, gostilne ne rabimo, manjka nam še trgovina, sicer bi bilo vse v redu. Ali s pošto je pa žalostno! Sami moramo hoditi v Otalež po njo. Tako prihajajo dolžna sodnijska in uradna pisma prepozno, kar prisili človeka do stroškov in neprilik. Vsaj dvakrat na teden bi nam ta ugodnost res prav prišla. Le kadar bomo imeli vse to, potem bomo lahko upali na razvoj izobraževalnega dela. Kako zelo bi bili potrebni pri nas društveni sestanki in predavanja, ki bi nudila zlasti dekletom pouka v ročnih delih in gospodinjstvu? Toda trdno upamo, da bomo tudi vse to dosegli. Le korajže in dobre volje nam ne sme zmanjkati.”
Jazne so mala, hribovska vasica na Cerkljanskem, na desnem bregu reke Idrijce oz. na južnem pobočju Bevkovega vrha (1051 m).Šteje približno 120 prebivalcev .Leta 1890 je bilo v vasi 20 stanovanjskih objektov(Dolenje Jazne 15 hiš, Gorenje Jazne 5 hiš).Dela vasi– Gorenje in Dolenje Jazne. Zaselka Laniše(z neraziskovano požiralno jamo) in Mrzli vrh. Poleg teh dveh pa so po strmem pobočju raztresene še samotne hribovske kmetije, vse tja pod vrh Bevkovega vrha.Pod vasjo se nahaja Lamovska grapa .Mlekarna je bila v vasi ustanovljena že leta 1902. Vodovod zgrajen leta 1906 (zajetje Mrzlica).17.junija 1919 vas prizadane požar. Šola je bila v vasi ustanovljena leta 1925.Nad vasjo stoji vojaška kaverna iz časov italijanske okupacije, ko je bila v vasi postojanka italijanskih financarjev .Dopisnik v časopisu Goriška straža leta 1926 opisuje življenje v vasi ”Majhna ali vendar lepa je naša vasica. Popotniku se zdi, ko zagleda belo cerkvico na prijaznem hribčku, da je prišel v pravcato deželo sanj in miru. Marsikdo bi mislil, da žive tu kmetje prav ločeni od sveta in da v ta kraj še ni dospel sled gospodarskega napredka. Ni čuda, saj smo do danes molčali in prikrivali svetu marsikatere novosti naše vasi. Vedite vi meščani, da tudi tu naše roke ne počivajo in se naši vaški paglavci ne zanemarjajo. Še lani ni bilo šole v naši vasi, a letos jo imamo. Zahvaliti se moramo marsikomu za to dobroto, bodisi onemu, ki je vzpodbujal kmete nato idejo ali kmetom samim, katere stane šola precej žrtev. Poleg tega imamo tudi svojo mlekarno, ki kmetu zlasti danes prav dobro koristi. Ali žal, da se kljub temu naši kmetje še premalo zanimajo in je navdušenje le prepičlo za tako dobro mlekarno. Lahko smo ponosni mi Jazničami, ker je naša mlekarna ena najboljših v tej okolici; zadruga je prav posebno zadovoljna z našimi izdelki. Zato kmetje na delo! Uporabite vsaj to priložnost, saj vam itak manjka gmotnih sredstev zlasti danes, ko so letine tako slabe in davki vedno večji. Kaj bomo želi, se vpraša gospodinja, ko pogleda poleženo pšenico? In zopet se vpraša kmet, ko se vrača iz sejma, kako bom plačeval davke, ko jc živina tako poceni in živež vedno dražji? Toda to še ni dosti, da trpe kmetje gmotno. Poleg vse draginje mora ubogi hribovec znositi vsa potrebna živila iz državne ceste v košu ali naročju. Delaj torej krvavo, plačuj prav občutne davke in končno ti nihče ne preskrbi niti ugodne poti, da bi spravil potrebščine vsaj brez prevelikega napora do doma. Šolo in mlekarno torej imamo, gostilne ne rabimo, manjka nam še trgovina, sicer bi bilo vse v redu. Ali s pošto je pa žalostno! Sami moramo hoditi v Otalež po njo. Tako prihajajo dolžna sodnijska in uradna pisma prepozno, kar prisili človeka do stroškov in neprilik. Vsaj dvakrat na teden bi nam ta ugodnost res prav prišla. Le kadar bomo imeli vse to, potem bomo lahko upali na razvoj izobraževalnega dela. Kako zelo bi bili potrebni pri nas društveni sestanki in predavanja, ki bi nudila zlasti dekletom pouka v ročnih delih in gospodinjstvu? Toda trdno upamo, da bomo tudi vse to dosegli. Le korajže in dobre volje nam ne sme zmanjkati.”
Kljub temu, da boste naš kraj našli na samem robu širše (severno) primorske regije, so zime pri nas precej ostre… Tik nad vasjo namreč primorska poda roko gorenjski.
V letih 1280—90 ,ko je potekala t.i “rovtarska kolonizacija ”ko se je naselitev pomaknila tudi v bolj gorate in odročne predele Tolminskega je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so prišli deloma iz Kamna in Cadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice iz sosednje kranjske strani, ki je bila uključena v loško gospostvo.. Tedaj je bila naseljena vas Jazne, a že leta 1310 zopet nenaseljena.
Prvo omembo vasi v zgodovini najdemo v tolminskem urbarju iz leta 1377
In villa de Jasbino inferiori sunt mansi 6, culti et inculti. Et solvunt pro quolibet manso denarios 32.
In villa de Jasbino superiori sunt mansi 3, culti et inculti. Et solvunt pro quolibet manso libras 16.
Imena gospodarjev kmetij
Dolenje Jazne;Paulus,Mencus,Juri,Marinus,Nicolaus,Cacianus
Gorenje Jazne;Toma,Marcho,Petrus
Kasneje lahko zasledimo, v raznih dokumentih,ime vasi zapisano v raznih jezikih ,kot naprimer-Jaßnach, Jasne,Iasne,Jassbinach
V časopisu Slovenski narod (26.8 1881 št.193) pisec prispevka POGLED V IDRIJSKO DOLINO omeni tudi vas Jazne-”V bregu nad krčmo v Vrščevah tik kranjske meje stoji na prijaznem obdelenam brdu jazniška cerkev in vas Jazne , pa ne Desiva,kakor se čista na Kozlerjevem in drugih zemljevidih . Žive duše nijsem še slišal Jazenj (od besede : j a z b i n a.) Desivo imenovati. Hribi v tem delu doline so na pol obdelani, na pol pa obrasteni z gozdom in grmovjem. Sadja imajo kmetje primerno precej veliko ; prodajejo ga v Idrijo. Nekedaj so ga celo v Trst vozili.”
Pri kopanju vodnega jarka leta 1977 na območju zaselka Gornje Jazne, je bil odkrit rimskodobni vodovod (niz lončenih cevi, od katerih se je ohranila le ena). Z izkopom je bil presekan tudi vogal zidanega objekta ,potencialna rimskodobna naselbina Arheološko najdišče leži ob stari Piskovi domačiji .Na južnem robu griča, južno od kmetije Lanišar in zahodno od zaselka Znojile nad Gornjimi Jaznami ,so bili ob topografskih pregledih odkriti ostanki poznoantičnega (pozna rimska doba)zapornega zidu. Območje je neraziskano.
Prva omemba cerkvice svetega Miklavža pa je v poročilu iz Čedada iz leta 1590. Koliko je cerkev stara natančno ni znano, zagotovo pa je, da je najstarejša v župniji in predstavlja izjemen kulturni spomenik .Baročno cerkev sestavljajo triosminsko zaključen prezbiterij, širša pravokotna ladja in zvonik. V notranjščini lesen oltar iz leta 1880.Cerkev stoji na griču zahodno od vasi Gornje Jazne .V zadnjih letih je v vasi zelo dejavno društvo za oživitev podeželja(DOP Jazne http://www.jazne.net/ ),ki se ukvarja s pripravo različnih športnih in družabnih dogodkov.
TRAVNIK
Podatki iz leta 2013
Število prebivalcev 63(moški 30,ženske 33)
Površina naselja, km2 0,5
Gostota prebivalstva, preb/km2 114
Število družin 15
Število gospodinjstev 16
Povprečna velikost gospodinjstev 3,5
Število stanovanj 17
Travnik je naselje ob reki Idrijci v občini Cerkno, v krajevni skupnosti Otalež. Nahaja se na višini 286,7 m. Šteje nekaj več kot 50 prebivalcev.Leta 1997 se iz naselij Otalež in Jazne izločita dela, ki se razglasita za novo samostojno naselje Travnik.
Travnik je naselje ob reki Idrijci v občini Cerkno, v krajevni skupnosti Otalež. Nahaja se na višini 286,7 m. Šteje nekaj več kot 50 prebivalcev.Leta 1997 se iz naselij Otalež in Jazne izločita dela, ki se razglasita za novo samostojno naselje Travnik.
LAZEC
Podatki iz leta 2013
Število prebivalcev 118(moški 64,ženske 54)
Površina naselja, km2 2,2
Gostota prebivalstva, preb/km2 60
Število družin 39
Število gospodinjstev 38
Število stanovanj 50
Povprečna velikost gospodinjstev 3,5
Več v blogu v prispevku-O kraju Lazec
Več v blogu v prispevku-O kraju Lazec
Ni komentarjev:
Objavite komentar