Idrijsko Cerkljanska dolina je polna strmih bregov in zelo obljudena. V vsako kolikor kaj pripravno globel v hribu se je pred stoletji naselila hiša, v večje obronke že vas. Take vasi so tudi Lazec, Jazne, Otalež, Plužnje na Cerkljanskem. Stavbam v tej dolini se je v začetku 20.soletja zelo poznal vpliv kranjske hiše, predvsem Gorenjske ,s svojo posebnostjo da so bile nizke, večkrat tako zelo, da so lahko pulili slamo s strehe. Strehe so bile vse zelo strme, večina na deželi slamnate v mestih pa krite z lesenimi deščicami. Vzrok, da so bile strehe tako strme je bil sicer ta, da je sneg, ki je v teh krajih bil vsako zimo precej obilen, zdrsel z njih. Največ hiš je bilo postavljenih tako, da segal izpod strehe le pritlični del. Vse ostalo pa je med strešnimi robovi. Zato so bile hiše spodaj v tlorisu precejšnjega širokostnega obsega.
Vhod je bil navadno s strani ,ne glede a je bila hiša postavljena na vodoraven prostor ali potisnjena v breg. Teh hiš potisnjenih v breg je bilo po vaseh največ. Medtem ko je gledala njih sprednja stena naravnost zadnje sploh ni bilo . Z brega je bilo možno stopiti zadaj na streho. Taka hiša je imela ob strani stopnice, ki so vodile do prvega in dalje do drugega stanovanja pod streho
Stopnice so bile izven hiše. Prav spodaj, na začetku stopnic pa so bila vrata v klet, v katero so vodile stopnice .Klet je bila pod zemeljskim površjem in je obsegala polovico prvega stanovanja.To prvo stanovanje pa je obsegalo tri četrtine dolžine zgornjega stanovanja. Glavno shajališče hiše je bilo zbirališče, kjer se je odvijal večji del družinskega življenja. Zbirališči sta bili dve, eno zimsko, drugo poletno. Zimsko zbirališče
je bila peč.
Poletno pa je tako imenovani podičk, pravilno podiček, ki je najbrž krajevna posebnost. Na prostoru, kjer so bile stopnice do vhodnih vrat v stanovanje, so nasproti vratom sezidali pokončen zid, na katerega se položi deske ali pa gladke obsekane kamne v višini, ki je bila človeku primerna za sedenje. Nad ta podiček je bil poveznjen podaljšek strehe. In tu se je v poletnih večerih navadno zbrala vsa hiša in največkrat tudi sosedje,ki so prišli na pomenek.
Tu je pripravlja gospodinja dopoldan solato, lupila krompir, luščila fižol itd.
Iz tega podička se je potem prišlo v vežo, ki je bila črna vsled le slabo oddeljene kuhinje, ki je navadno tvorila le del veže. V kuhinji je stalo ognjišče, navadno brez dimnika. Dim je imel svoj edini izhod skozi vrata. Zato je bilo vse sajasto in zelo nezdravo, vetrovom prepuščeno, ker vrata so se vsled dima morala odpirati tudi v mrzlem zimskem vremenu.
Iz veže je bil vhod v sobo, od tod pa v kamro. To je bilo navadno vse stanovanje. Le redko in v premožnejših hišah sta bili dve kamri. Še bolj redko v mestu, na kmetih pa bolj pogosto je bila veža s kuhinjo postavljena; v sredino hiše, navprek, da je potem imela, stavba stanovanjske sobe na desno in levo od kuhinje. To pa je bilo značilno za hiše na vodoravnem prostoru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar