Starši-Jakob Bašelj rojen v Otaležu leta 1830, Katarina Likar iz Ledin rojena leta 1843 . Sestra Rozalija rojena leta 1875.Ivana se je po preselitvi v Avstrijo v mesto Gradec dvakrat poročila. V zakonu z Rozaliem Stanisorljeverijem je leta 1897 dobila sina Emilia,z drugim možem Francem Vračičem pa sina Rudolfa (1899).
Ivana BAŠELJ (1886-1973) rojena v Jaznah,se je leta 1907 v Ameriki (Allegheny, PA) poročila z Janezom Kacinom iz Podjelovega brda. Kmalu po rojstvu prve hčere Marije (30.10.1908) sta se vrnila domov in prevzela kmetijo "Pr' Podčrtari" na Podjelovem brdu. Slika je iz leta 1908.
Rozalija (Rosalia) Čerin roj. 1888- Otalež, umrla leta 1946 -Centralia, Lewis, Washington .
In njena hčer Katherine Elizabeth Čerin
Vir-Primorski list 5.11 1903 št.45
Travnik pri Otaležu leta 1898IZ OTALEŽA
Vir-Primorski list 3.5 1900 št.19
Te dni smo slišali o nesreči v Špehovem brdu. Tudi pri nas zgodila se je dne 20. marca velika nezgoda. Ker nobeden o njej ni poročal, hočem jaz popraviti. Omenjenega dne šel je sin tukajšnega posestnika Zajca, po domače „Maruškovca “ iz Idrije. Star bil je krog 30 let. Na potu doteče ga voz, na katerega se usede. Blizu rojstne hiše se voz ustavi in naš mladenič v stane na vozu, da bi vzel iz žepa nekoliko krajcerjev vozniku v plačilo. Naenkrat konji naglo povlečejo in naš fant pade iz visokega voza skoraj mrtev na tla. Malo časa še in izdihnil je svojo mlado življenje. More te si misliti žalost starišev in znancev. — Bodimo pri vozeh in na vozeh vedno previdni.
OTALEŽ
Vir-Primorski list 12.7 1900 št.29
Veseli in srečni so bili dnevi od 23. junija do 1 julija za tukajšno kuracijo. Obhajali smo sv. misijon, vodili so ga prečastiti gospodje lazaristi iz Ljubljane, in sicer gg.: Urban Nežmah, Mihael Klančnik in I. Flis: Ljudstvo se
je sv. misijona prav pridno in obilo udeleževalo kljub temu, da je obilo dela v tem času na polju. Ljudstvo je popustilo poljsko delo in šlo z velikim veseljem in veliko vnemo na dušno delo. Govori preč. gg. misijonarjev so bili v resnici
lepi, prepričljivi in pretresljivi, in to je ljudstvo vleklo v cerkev. Globoko v srce so segali lepi nauki, ljudstvo je bilo zelo ganjeno in je mnogo solza prelilo, veselo znamenje, da besede gg. govornikov niso bile prazne in zastonj. Procesija ob sklepu sv. misijona z misijonskim križem je bila veličastna. Ljudstva silno veliko, ker je bilo vreme lepo. Udeležilo se je procesije 10 gosp. duhovnov, med temi trije bližnji sosedje iz Kranjskega. Vsem preč. gospodom lepa hvala za udeležbo, s ktero ste sklepno slovesnost sv. misijona povzdignili. Vodil je procesijo preč. g. dekan iz Cirknega, in nad 100 deklet z venci na glavi je šlo pred križem, to vse je procesijo zelo povzdignilo. Odšli so gg. misijonarji, dolgočasno je po njih, pa saj so nam lep spomin zapustili, — ta je — misijonski križ. O, da bi se radi vsi obilo k temu križu zatekali, na misijonske nauke se spominjali, da bi vsi srečno prišli tja, ker se nahaja sv. križ v nebeškem veličastvu! Prečastitim gg. misijonarjem pa kličemo iz globine serca z združenim glasom : ,.Bog vam obilno
poverili trud in naj blagoslovi vaše delovanje”. Molite za nas in mi bomo molili
za vas!
MISIJON V OTALEŽU
Vir-Soča 14.07.1900 številka 81
Zanimivo je čitati v zadnjem »Primorskem listu* poročilo o misijonu v Otaležu kateri je bil tam od 23. junija do 1. julija, torej 9 dni. Poročilo pravi: .Ljudstvo se je sv. misijona prav pridno in obilo udeleževalo kljub temu, da je obilo dela v tem času, na polju. Ljudstvo je popustilo poljsko delo in šlo z velikim veseljem in veliko vnemo na dušno delo”. Ko so pa odšli misijonarji, »je dolgočasno po njih** Torej, obilo dela je, bilo na polju, in ko je bilo toliko dela, so prišli misijonarji ,ki seveda nimajo tako obilo dela, pripovedovat in spovedat v Otalež. Ljudstvo so spravili od dela na polju, naj isto počiva, pa hajdi v cerkev , poslušat misijonarje, ki so prišli v Otalež baš takrat, ko ima kmet dela za polne roke. Ljudstvo se je obrnilo od dela, šlo je v cerkev, 9 dni je trajal misijon, in ko je končal, ni imelo ljudstvo na umu zamudo popraviti, marveč dolgčas mu je po misijonarih. Vzdržujemo se vsakega podrobnejšega komentarja, saj navedena dejstva dosti jasno govore, kako se rešuje »kmetsko vprašanje* na »katoliški podlagi! Trpel bo tako le ubogi kmet, katerega preganja g. nunc od nujnega poljskega dela v cerkev k misijonu. Vidi se pač, koliko poduka potrebuje še naše ljudstvo, da bo videlo vzroke svoje bede tudi tam, koder jih sedaj še ne vidi, čeprav so
tako občutni…..
V OTALEŽU
Vir-Soča 4.8 1900 št.90
V
Otaležu kjer so imeli letos misijon tačas, ko je imel kmet največ dela
na polju — kakor je pisal sam “Primorski list”— ter so bili privabili
nunci kmete s polja v cerkev k misijonu, se trudi tamošnji g. ! nune,
kar se da, da bi iztrebil “Primorca”. Ne vemo, po kaki pogodbi in s kako
pravico deli on pošto, kadar jo prinese sel ,”v mavhi ”. Mož je
silovito srdit na »Primorca*, kar ne more ga videti, in zato je tudi
umevno, da naši naročniki tamkaj ga ne dobivajo redno. Tako nam poroča
nekdo od tam, da ga dobi komaj vsake 14 dni! Nune pravi ljudem, da ne
smejo citati »Primorca*, da je brezversk, da rajši naj naroče Primorski
list. (Evo, vsiljevanje Pr. lista na vseh koncih in krajih in
preganjanje ”Primorca” na katoliški podlagi!) Pravi, da je lepši, da
več prinaša, zato da morajo vsi pustiti Primorca. Ker pa vidi g. nune,
da mu ne gre tako lepo vse vzpod rok, prenaša svojo »agitacijo za
,Prim. list* celo v spovednico, kjer hruli ljudi, da jim ne da odveze,
ako bodo čitali .Primorca*. To je zopet slika kako sistematično
preganjajo nekateri duhovniki v deželi vsaki pojav svobodnega gibanja!
Našim somišljenikom pač ne preostaja drugega nego to, da se ravnajo po
njihovem vzgledu. Oni kriče: Proč s »Sočo*, proč s »Primorcem* ter
preganjajo in nadlegujejo ljudi, kjer le morejo. Na to pa odgovorimo mi
primerno njih glede* na njihove liste .Primorski list*, Gorica in
»Narod. Geslo nam bodi: Zob za zob!
V OTALEŽU
Vir-Soča 27.11 1900 št.148
dne’
20. decembra. — Odkar je bil tukaj sv. misijon, ni bilo čuti glasu v
goriških listih o našem pozabljenem »kotu”. V 51. štev. Prim. lista, pa
ve, povedati dopisnik iz Cerkna mnogo o nas. Zato prosimo, da bi nam
slav. uredništvo cenjene Soče dovolilo spregovoriti besedo cerkljanskemu
dopisniku v odgovor. Od »nasprotne* stranke ni bilo čuti prav nikake
agitacije, ampak narobe, ravno malomarnost in brezbrižnost »zastopnikov
nasprotne stranke je kriva, da tudi v Cerknem ni zmagala
narodno-napredna stranka. V resnici pa je poslala klerikalna stranka
samo v našo občino tri najboljše agente. V nedeljo dan pred volitvijo,
je bil tukaj cerkveni shod, in ni bilo drugače, da sta prišla dva
klerikalna misijonarja budit naše »zavedne” (?) može. Manjši je bil
posebno goreč; boji se, če bi svoj posel slabo opravil, da zgubi
zaslužek kot krpar talarjev. Tudi drugi ni bil pre zaspan, saj ima dva
brata duhovna, ki ga gotovo nagradita njegov trud. Omenimo, da
odpustkov, ki sta jih delila, ne maramo. Drugikrat naj jih pustita
doma. »Govorilo se je splošno (kje ?), pravi dopisnik, „da pridejo tudi
letos iz Pluženj in Otaleža socijalni demokratje na volišče; a
tukaj se ni nič govorilo. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da navdušenost tukajšnih demokratov pojema. Vendar tega še niso„ izprevideli, da z glavo skozi zid ne gre. Tako so sprevideli le cerkljanski klerikalci, zato je pa bilo njih »kmetijsko društvo. V tekočem letu okradeno za lepo vsoto denarja .To naj si pokličejo v spomin, in izprevideli bodo, da se gre lahko skozi zid tudi z ostalim telesom in ne le z glavo. Seveda je poprej treba napraviti luknjo. In tako luknjo bo treba napraviti v naši domači politiki, če bodo preveč cenili izvestne zavedne može v naši občini. Iz Masore sta bila le 2 in z Jazenj samo 3 volilci, in to peterico imenuje dopisnik »lepo število! No! Številu ne rečemo nič, in da kliče: Slava jim, so tudi zaslužili, ker so tako »natrkani, da gredo 3 ure daleč za onim, ki je rekel: »Če gaspudov ne poslušamo ni naša rič neč. Vendar mislimo,dragi Blaže, da te ,gaspudi niso učili, da obišči hišo—,ko boš po opravkih v Gorici!?Blažeta so na dan volitve (tako je sam pravil) zjutraj ob treh poslali klerikalci iz Cerkna, da je šel zopet agitirat po naših vaseh, ker od drugod niso upali na zdatno pomoč, In res je pregovoril nekaj kimovcev. Te so ,pri Moruškovcu že čakali vozovi znanega gospoda, kateri sicer ni posebno dobrotijiv, a je bil za časa volitev tako usmiljen, da je dal volilcem iz naše občine 2 para konj, da so se vozili v Cerkno in nazaj. Po starčka Moruškovca so biti poslali celo poseben voz! (Trdili so tudi, da je to vožnjo plačal dekan.) Da niso bili volilci žejni, so »vestno* skrbeli nunci. Kakor so volilci pravili, »je bil zmeram na mizi litron, vsak je pil, kar je poželel, no pa lahko, »se gaspudi imajo denar*, kakor je bilo slišati. Na ta način so si pridobili prepričanje (?) nekojih kukavic. A potem se še upajo nesramno
usklikati: »Vidite, gosp. Tuma! To je jasna prava, čista ljudska razsodnost, katera se ne proda za kozarec vina — (da, zares! Še voziti so jih morali skupaj !) Tako zavite laži se morejo zlagati samo na katoliški podlagi! — a kedor laže, kmalu pade pod sodbo pravih vernikov-narodnjakov !Več sodrugov.
tukaj se ni nič govorilo. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da navdušenost tukajšnih demokratov pojema. Vendar tega še niso„ izprevideli, da z glavo skozi zid ne gre. Tako so sprevideli le cerkljanski klerikalci, zato je pa bilo njih »kmetijsko društvo. V tekočem letu okradeno za lepo vsoto denarja .To naj si pokličejo v spomin, in izprevideli bodo, da se gre lahko skozi zid tudi z ostalim telesom in ne le z glavo. Seveda je poprej treba napraviti luknjo. In tako luknjo bo treba napraviti v naši domači politiki, če bodo preveč cenili izvestne zavedne može v naši občini. Iz Masore sta bila le 2 in z Jazenj samo 3 volilci, in to peterico imenuje dopisnik »lepo število! No! Številu ne rečemo nič, in da kliče: Slava jim, so tudi zaslužili, ker so tako »natrkani, da gredo 3 ure daleč za onim, ki je rekel: »Če gaspudov ne poslušamo ni naša rič neč. Vendar mislimo,dragi Blaže, da te ,gaspudi niso učili, da obišči hišo—,ko boš po opravkih v Gorici!?Blažeta so na dan volitve (tako je sam pravil) zjutraj ob treh poslali klerikalci iz Cerkna, da je šel zopet agitirat po naših vaseh, ker od drugod niso upali na zdatno pomoč, In res je pregovoril nekaj kimovcev. Te so ,pri Moruškovcu že čakali vozovi znanega gospoda, kateri sicer ni posebno dobrotijiv, a je bil za časa volitev tako usmiljen, da je dal volilcem iz naše občine 2 para konj, da so se vozili v Cerkno in nazaj. Po starčka Moruškovca so biti poslali celo poseben voz! (Trdili so tudi, da je to vožnjo plačal dekan.) Da niso bili volilci žejni, so »vestno* skrbeli nunci. Kakor so volilci pravili, »je bil zmeram na mizi litron, vsak je pil, kar je poželel, no pa lahko, »se gaspudi imajo denar*, kakor je bilo slišati. Na ta način so si pridobili prepričanje (?) nekojih kukavic. A potem se še upajo nesramno
usklikati: »Vidite, gosp. Tuma! To je jasna prava, čista ljudska razsodnost, katera se ne proda za kozarec vina — (da, zares! Še voziti so jih morali skupaj !) Tako zavite laži se morejo zlagati samo na katoliški podlagi! — a kedor laže, kmalu pade pod sodbo pravih vernikov-narodnjakov !Več sodrugov.
OTALEŽ
Vir-Primorski list 21.2 1901 št.8
V soboto 16. t. m. je bil tukaj precej močan potres zvečer 10 minut pred 9 uro. Zlo je bobnelo in bučalo, močno se treslo, da je oprava v sobah tudi čutila. Snega imamo veliko. Mraza danes 17. t. m. 15° C. Takega mraza tukaj že ni bilo veliko let.
Vir-Primorski list 21.2 1901 št.8
V soboto 16. t. m. je bil tukaj precej močan potres zvečer 10 minut pred 9 uro. Zlo je bobnelo in bučalo, močno se treslo, da je oprava v sobah tudi čutila. Snega imamo veliko. Mraza danes 17. t. m. 15° C. Takega mraza tukaj že ni bilo veliko let.
ZGODOVINA TOLMINSKE ŠOLE
Vir-Gorica 24.8 1901 št.67
Gašpar
Likar, rojen 1. 1844 v Otaležu na Cerkljanskem. Izšolal se je v Idriji
na Kranjskem. Učiteljeval je na Krasu v Škrbini in dvakrat v Cerknem. L.
1880 je v Cerknem kri metal. Da bi se opomogel, odvezali so ga učenja
in mu dali službo pisarja pri okr. šolskem svetu. Pri tem poslu mu ni
bilo treba veliko govoriti in utrdil si je zdravje polagoma toliko, da
je mogel zopet učiti. Namestoval je l. 1883. obolelega voditelja
Grželja. Vodil je provizorno tudi solo na Grahovem. Dne 6. nov. 1884 je
bil premeščen na Št. Viško goro. Meseca avgusta 1885 je bil stalno
umirovljen.
OTALEŽ,
dne 6. dec. 190I.
Vir-Soča 12.12.1901 številka 144
Spoštovani gospod urednik! Vam naznanjam nekatere novice iz naše vasi. Strašno je slišati, kako se naš nunc jezi na može, ki so volili za narodno-napredno stranko. Prigodilo se je, da je dobil neki naprednjak otroka. Ker ga je nesel na krst tudi naprednjak, je zakričal vikar Vester nad možem, ki je držal otroka pri krstu: Nosite ga Gabrščeku, ki ste na narodno stranko volili, da ga bode krstil. Mož je bil ves preplašen; zatorej si ni upal nobene besede izgovoriti, ker se ga je bal. Druga je da je g.Vester zapodil cerkvenika agitirat po hribih. Dal mu je svojo zakrivljeno palico in mu je naložil, da je govoril,da če narodna stranka zmaga, ne bode več duhovnikov, da bi poročevali; bode le tako, da se bodo le za par let poročevali možje, in da ne bode nobene vere več na svetu. Potem jo je pa popihal čez grič cerkvenik. In to je tretja novica. Prednji večer, kakor je bila volitev, je g, Vester vse volilne može skopaj sklical v gostilno k Jerebu v Otaležu, in jim je dal piti, kar so ga mogli spiti vina In jim je pravil, kako bodo volili Gregorčiča….Volilni mož g, Respet pa ni hotel hitro iti gor, je pa zagnal hitro enega fanta ponj, da mora hitro iti gor. Respet pa ni hotel iti ;je rekel, da ne gre in je ležal na peči, Ko pride fant nazaj, je povedal, da »noče iti; ali je bil hud g, Vester, je hitro zagnal pa eno deklico Jerebovo, da naj gre ponj in ji je napovedal, da če ne pride gor, da se mu bode tako zameril, da ga ne bode nikdar lahko videl.In tisti dan, ko je bila volitev, pa ni hotel iti volit g, Respet v Otaležu se je šel zapreti v eno sobo, in potem ko ni hotel iti,so šli trije agenti ponj, dva Cerkljana in g.Vester , ter so ga spodili iz zaprte sobe, da je moral iti volit. V Cerknem je tudi strašno udrihal g,Vester in agitiral, da je bilo kaj posebnega. Kaj nima nobenega bolj potrebnega dela?Naj si malce spraša svojo vest!
Vir-Soča 12.12.1901 številka 144
Spoštovani gospod urednik! Vam naznanjam nekatere novice iz naše vasi. Strašno je slišati, kako se naš nunc jezi na može, ki so volili za narodno-napredno stranko. Prigodilo se je, da je dobil neki naprednjak otroka. Ker ga je nesel na krst tudi naprednjak, je zakričal vikar Vester nad možem, ki je držal otroka pri krstu: Nosite ga Gabrščeku, ki ste na narodno stranko volili, da ga bode krstil. Mož je bil ves preplašen; zatorej si ni upal nobene besede izgovoriti, ker se ga je bal. Druga je da je g.Vester zapodil cerkvenika agitirat po hribih. Dal mu je svojo zakrivljeno palico in mu je naložil, da je govoril,da če narodna stranka zmaga, ne bode več duhovnikov, da bi poročevali; bode le tako, da se bodo le za par let poročevali možje, in da ne bode nobene vere več na svetu. Potem jo je pa popihal čez grič cerkvenik. In to je tretja novica. Prednji večer, kakor je bila volitev, je g, Vester vse volilne može skopaj sklical v gostilno k Jerebu v Otaležu, in jim je dal piti, kar so ga mogli spiti vina In jim je pravil, kako bodo volili Gregorčiča….Volilni mož g, Respet pa ni hotel hitro iti gor, je pa zagnal hitro enega fanta ponj, da mora hitro iti gor. Respet pa ni hotel iti ;je rekel, da ne gre in je ležal na peči, Ko pride fant nazaj, je povedal, da »noče iti; ali je bil hud g, Vester, je hitro zagnal pa eno deklico Jerebovo, da naj gre ponj in ji je napovedal, da če ne pride gor, da se mu bode tako zameril, da ga ne bode nikdar lahko videl.In tisti dan, ko je bila volitev, pa ni hotel iti volit g, Respet v Otaležu se je šel zapreti v eno sobo, in potem ko ni hotel iti,so šli trije agenti ponj, dva Cerkljana in g.Vester , ter so ga spodili iz zaprte sobe, da je moral iti volit. V Cerknem je tudi strašno udrihal g,Vester in agitiral, da je bilo kaj posebnega. Kaj nima nobenega bolj potrebnega dela?Naj si malce spraša svojo vest!
IZ OTALEŽA
Vir-Primorski list 27.12 1901 št.52
d n e 19. dec. — Naprednjaki so se spravili kar v dveh „ Primorcih “ na nas. V predzadnjem z dne 6. t.m. je neko cerkljansko revše pisalo, da je Otalež edini, ki vzdržuje cerkljansko klerikalno trdnjavo. Potem pa pravi, da ni noben volilec naše stranke volil iz prepričanja . Tega mu pa ne bo veroval nihče, kdor pozna cerkljanske razmere
zadnjih desetih let. Ali se ne spominjaš, ubogo revše, kak o smo ravno mi šli z zavednostjo in prepričanjem v boj proti 2 0 – letnemu županstvu in njegovi močni trdnjavi, ko smo spoznali, kako lahko mišljeno se vlada županija ? Ali se ne spominjaš, kako je šlo takrat proti nam vse od naj višjega c. kr. u radnika do naj nižjega davčnega sluge ? Koliko bojev smo potem še imeli preden smo potegnili krink o vašemu patronu z obraza in smo spravili naše županstvo v tako spretne roke, kakor se zdaj nahaja ! Kakor vselej, držimo se tudi danes prepričanja katoliške zastave : Vse za vero, dom, cesarja ! Tega prepričanja smo bili ob zadnjih volitvah. Kako pa je z vami, naprednjaki ?
Najprej ste upili, da se držite katoliške vere, potem ste postali socijalni demokrati, a zdaj že naprednjaki. Kmalu vam bo tolminski Vrtovec zvrtal luknjo ter vas spravil vanjo, da boste ven „čuk ali “.Takrat postanete čuki čuki iz prepričanja! O agitaciji Andreja Gabrščeka po Otaležu morda prihodnjič kaj!
PLUŽNJA NA CERKLJANSKEM
Vir-Soča 3.5 1902 št.52
dne 30. aprila. — Pošta nam menda hoče nagajati, ker zaporedoma pošilja pisma in drugo, ki je naslovljeno na »Plužnja pri Cerknem, v Plužnjo na Bovškem. — Že pred nekoliko časom smo se bili pritožili v »Soči», da večidel pošiljatev, ki gredo k nam, pridejo dva tri ali še več dni pozneje, ker jih pošljejo poprej v Bovec na ogled. Takrat je uredništvo pripomnilo, da naslov ni vsakokrat dovolj jasen. Toda mi o takih pošiljateljih z nejasnim naslovom ne govorimo. Lahko pa zahtevamo, da se pisma in drugo pošlje takoj na pravo pošto, kjer so n. pr. taki naslovi: N. N. Plužnja-Otalež pošta Cerkno (Kirchheim). Mislimo, da tu ni pač nikakega dvoma, kam naj se pismo odda. Kje je zapisano Bovec? Zavitkov s tako jasnimi naslovi imamo mnogo. Kolikokrat imamo škodo usled takega početja pošte, naj omenim samo en slučaj: Pred dvema letoma je došla ena košara češenj, katere so bile še takrat zelo drage; naslovljenec pa je te dobil čez 14 dnij, ko so bile seveda vse gnile. Vendar še bi bili molčali in potrpeli, ko bi se to godilo le redko, ker se pa godi skoraj redoma, smo bili prisiljeni, da se na tem mestu javno pritožimo. Ko bi še ne pomagalo, bodemo iskali odpomočka na merodajnem mestu. Pluženjčan.
Vir-Soča 3.5 1902 št.52
dne 30. aprila. — Pošta nam menda hoče nagajati, ker zaporedoma pošilja pisma in drugo, ki je naslovljeno na »Plužnja pri Cerknem, v Plužnjo na Bovškem. — Že pred nekoliko časom smo se bili pritožili v »Soči», da večidel pošiljatev, ki gredo k nam, pridejo dva tri ali še več dni pozneje, ker jih pošljejo poprej v Bovec na ogled. Takrat je uredništvo pripomnilo, da naslov ni vsakokrat dovolj jasen. Toda mi o takih pošiljateljih z nejasnim naslovom ne govorimo. Lahko pa zahtevamo, da se pisma in drugo pošlje takoj na pravo pošto, kjer so n. pr. taki naslovi: N. N. Plužnja-Otalež pošta Cerkno (Kirchheim). Mislimo, da tu ni pač nikakega dvoma, kam naj se pismo odda. Kje je zapisano Bovec? Zavitkov s tako jasnimi naslovi imamo mnogo. Kolikokrat imamo škodo usled takega početja pošte, naj omenim samo en slučaj: Pred dvema letoma je došla ena košara češenj, katere so bile še takrat zelo drage; naslovljenec pa je te dobil čez 14 dnij, ko so bile seveda vse gnile. Vendar še bi bili molčali in potrpeli, ko bi se to godilo le redko, ker se pa godi skoraj redoma, smo bili prisiljeni, da se na tem mestu javno pritožimo. Ko bi še ne pomagalo, bodemo iskali odpomočka na merodajnem mestu. Pluženjčan.
NESREČA PRI STRELJANJU.
— Vir-Gorica 15.7 1902 št.56
Na
predvečer sv. Ivana so streljali v Plužnah pri Otaležu mladi fantje z
možnarji. Pri streljanju se jim je užgal smodnik ter osmodil vseh pet
fantov. Jeden izmed njih je umrl usled opeklin, drugi je pa v smrtni
nevarnosti.
PLUŽNE PRI OTALEŽU .
Vir-Primorski list 24.7 1902 št.30
— Ako hočemo napredovati, je za naš kraj nujno potrebno, da se pred vsem ustanovi mlekarna.
O tem bi morali naši možje misliti. V Jaznah in na „Hmenici“ so jo ustanovili in se z uspehom hvalijo. En gospodar
dobiva po 60—80 kron na mesec, prej pa ko ni bilo mlekarne, le kakih 2 0—30 kron. Ko bi se tudi pri nas ustanovila
bi se gospodarji bolj z veseljem oprijeli živinoreje, ki je že itak kmetijstvu temelj blagostanja. Koristna bi bila dalje tudi mala hranilnica, da bi mladina tudi male novce vlagala in se tako vadila varčevati! Ali ni žalostno, da se dandanes povsod dobro služi pa le malo kateri kaj prihrani ? Tedaj možje, na noge!
DRZNA TATICA
Vir-Slovenec 18.12 1902 št265
Vlačuga in
sleparica je Katarina Jereb, kočarja hči iz Otaleža. Meseca marca 1900
jo v Vevčah Jerneju Strausu vzela srebrno žepno uro in dežnik, avgusta
meseca lanskega leta je pa v Medvodah na Koroškem gospodarju, pri
katerem je žela, vzela listnico z vsebino 210 K. Prisleparila si je tudi
razno obleko, denar in druge reči na jako zviti način. Klatila se je po
Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Sodni dvor jo je obsodil na 18
mesecev težke ječe, obenem pa tudi izrekel, da se da pod policijsko
nadzorstvo
IZ CERKLJANSKEGA
IZ CERKLJANSKEGA
Vir-Primorski list 18.12 1902 št.51
.
— Lasce, podružnica Otaležke fare, je dobila pred kratkem po uspešnem
delovanja preč. gosp. župnika J. Vestra in obeh ključarjev omenjene podružnice, vrlih krščansko značajnih mož, lep kras v svojo lično cerkev. Znani domači umetnik Josip Grošelj, kipar v Selcih pri Škofji loki, je za podružnico Lasce izdelal glavni oltar posvečen sv. Jurju. Delo dela čast svojemu mojstru. Oltar je izdelan v lepem pravilno izvedenem renesanskem stogu, podobe sv. Jurij, sv. Rok, sv. Jakob in v nastavku relief sv. Ane so izdelane z umetniško natančnostjo. Gosp. Grošelj — čegar ime slavi preko slovenskih meja — je pri tem delu pokazal, kaj zmore krščanski umetnik, ako išče vzorov za svoja dela v vzvišenih naukih naše svete vere. Gospod župnik Otaležki pa je tu kakor ob vsakej priliki pokazal, da njemu velja geslo: „Vse za višjo čast Božjo ! Lepa župnijska cerkev z njeno krasno notranjščino, za katero se je velečastiti gosp. župnik stekel nevenljivih zaslug, priča, da je v dosego toli lepih uspehov potreba tako nenavadno čilega, delavnega duha kakor je gosp. župnik, kateri naj bode uverjen, da mu „Gospod”, čegar slavo in češčenje on tako vsestransko pospešuje na tem svetu, onostran groba gotovo ne bode odrekel zasluženega plačila.
IZ CERKLJANSKIH HRIBOV
VIR-PRIMORSKI LIST 20.12 1902 št.47
. — Letošnja letina . Nasledki lanske slabe letine — bila je namreč lani posebno malo in slabe, usled dežja sprijene krme — so se kazali letos v spomladi. Zmanjkalo nam je sena že o pustu Ker pa je bilo vreme že meseca marca lepo, upali smo, da bomo mogli kmalu kladati živini zeleno krmo. A naše upanje se ni izpolnilo. Cela dva meseca je bil dež in brila burja, tako da je bila trava vedno ednaka. Marsikateri gospodarje videl svojo živino usled pomanjkanja hirati in je bil prisiljen jo prodati za nizko ceno. A še za ostalo, potrebno živino je zmanjkalo živeža, tako da so v nekaterih krajih bili živinorejci prisiljeni trgati slamnate strehe, da jim ni živina poginila lakote. Nasledki slabega pomladnega
krmljenja čutijo gospodarji še sedaj. Poletje jo — hvala Bogu — popravilo še nekaj. Košnja je bila srednja, žetev še precej dobra, čeravno kasna. Tudi za krompir je bila letina srednja. Sadje pa je pomladanski mraz popolnoma uničil v
cvetju. Imeli smo samo nekaj smetljivih jabolk. To je bil hud udarec za kmeta, ker se da ravno sadje najlažje spraviti v denar. Turšiča, ki je v nekaterih vaseh glavni poljski pridelek je dala letos komaj četrtino navadnega pridelka. Ravno
tako je dala ajda komaj polovico navadnega pridelka, ker je nismo mogli ob času sejati. Tako smo prišli letos ob polovico pridelkov. Krme smo, kakor že omenjeno, pridelali sicer precej, a ker smo bili prisiljeni krmiti se zeleno krmo, bi nam utegnilo je zmanjkati v prihodnji pomladi. Da ne bi trpela živina in maslo letos ugodnih cen, bi nam bilo obupati. — Res skrajni čas je, da, bi se kaj skrbelo za kmeta trpina v slovenskih hribih. Veliko jih oboža, in se izseljuje vsako leto v Ameriko, drugi pa pustijo žene in otroke doma, naj oskrbujejo zemljišče kakor morejo, sami pa si iščejo kot zidarji ali drvarji po svetu zaslužka. Žalostno je, da nese zidarju več dnina kakor kmetu premoženje, ki je vredno 5 8 tisoč kron.
IZ OTALEŽA
Vir-Primorski list 24.12 1902 št.52
— Tretja andventna nedelja je bila dan veselja. V podružni cerkvi sv. Jurija v Lascah smo obhajali
blagoslovjenje novega altarja, katerega je izdelal g. Grošelj iz Selc. Preč. gosp. dekan iz Cerknega so ob asistenci domačega župnika blagoslovili altar, potem pa v krasnem govoru predstavljali svetnike, kateri so na altarju, in vnemali ljudstvo k stanovitnosti v sv. veri. Nato je bila sv. maša in litanije. — Novi altar bil je skrajno potreben. A kako naj ga napravi jedna sama revna vas — Lasce, — ki je l. 1887 skoraj cela z vsemi pridelki vred pogorela. Ali vendar ljudje niso hoteli odnehati. Zložili so, kolikor so pri svoji revščini zmogli. Ostalo pa so izprosili pri sosednih dobrih ljudeh, tako da so se pokrili vsi stroški. Altar stane namreč okolo 1200 K .Bog povrni dobremu ljudstvu in vsem dobrotnikom. Kar darujemo v čast božjo, nam bo obilno povrnjeno.
blagoslovjenje novega altarja, katerega je izdelal g. Grošelj iz Selc. Preč. gosp. dekan iz Cerknega so ob asistenci domačega župnika blagoslovili altar, potem pa v krasnem govoru predstavljali svetnike, kateri so na altarju, in vnemali ljudstvo k stanovitnosti v sv. veri. Nato je bila sv. maša in litanije. — Novi altar bil je skrajno potreben. A kako naj ga napravi jedna sama revna vas — Lasce, — ki je l. 1887 skoraj cela z vsemi pridelki vred pogorela. Ali vendar ljudje niso hoteli odnehati. Zložili so, kolikor so pri svoji revščini zmogli. Ostalo pa so izprosili pri sosednih dobrih ljudeh, tako da so se pokrili vsi stroški. Altar stane namreč okolo 1200 K .Bog povrni dobremu ljudstvu in vsem dobrotnikom. Kar darujemo v čast božjo, nam bo obilno povrnjeno.
IZ OTALEŽKIH HRIBOV.
Vir-Primorski list 1.1 1903 št.1
— Mislili smo, da so vsi naši rudečkarji postali že sami naprednjaki, toda motili smo se : Celi adventni čas opazovali smo neko stikanje glav; mislili smo, da le agitirajo za prihodnje občinske voliltve. A oni so se pripravljali za javni demokraški shod, ki je bil 26. m. m. pri Janezu Kozirogu. Ko smo na Sv. Štefan prišli od dopoldanske službe božje, opazili smo na neki lipi majhen listič, ki je naznanjal, da bo pri Kozirogu ob dveh urah demokraški shod. Okoli eno ure videli smo od Idrije prihajali cele trume ljudi, ki so se zbrali v imenovani gostilni. Iz radovednosti prerili smo se nekateri med zborovalcev bližino govorniške mize. Kot sklicatelj shoda se je razkril nekdo iz Plužen, katerega so tudi volili za podpredsednika. Govoril je Anton Kristan z Viča pri Ljubljani, menda tisti, ki je v Gorici snoval prekmorsko trgovino. Po njegovi izjavi so le socijalni demokratje pravični. Ljudstvo bode brez zborov samo postave kovalo. Tajno, direktno volilno pravico imej vsak državljan obojnoga spola, ki je 20 let star. Cerkev se mora ločiti od države, šola od cerkve, vera in narodnost sta zasebni stvari, vsak veruje, kar in kakor hoče. Jezusa je imenoval zdaj juda, zdaj Nazarejca, zdaj preroka. Udrihal je po papežu, da je največji lakomnež. Narisal je olomuškega nadškofa v tako strašni podobi, da so idrijske rudečkarice in njih mladi zarod same groze zdihovali: „Uh, uh, Buh nas vari“. Napadal je tudi ljubljanskega Škofa. Nazadnje pa je začel govoriti
o občinskih volitvah. Rekel je, naj volijo la tiste, ki so naprednega
duha, torej naprednjake. Rudečkarji pa so bili tudi zelo radodarni, prinesli
so cele zavoje “Rdečega praporja” ter ga delili. Kaporijoni rudečkarjev
so obljubili, da pridejo spomladi zopet. Toda vedo naj, da nas ne najdejo nepripravljene.
OB OKO
Vir- Slovenski narod 27.1 1903
Anton Peternel, posestnikov sin v Otaležu pri Idriji,27 let star, je včeraj zjutraj padel v gozdu na štor in se tako udaril na desno oko, da mu je izteklo.
IZ OTALEŽA NAM PIŠEJO
Vir-Gorica 27.1 1903 št.8
Sijajni izid volitev v Cerknem je dokazal, da so volilci s prepričanjem in navdušenjem oddali svoje glasove, kakor jim je velevala njih verska in domovinska zavest. Nasprotniki delali so sicer z vsemi silami za “naprednega” župana. Najbolj sta pa zanj agitirala Janez Vogrič in njegov brat, po Masorah in sicer z Gabrščekovim kalamonom; pridigovala sta iz njega, pa kmalu jima je pridiga zaostala, samo to sta še izbruhnila v svoji jezi: zdaj bo vse drugače, ako zmaga „liberalna” stranka. A nič ni izdala ne njuna pridiga in ne Gabrščekov kalomon, zmagala je katoliška narodna stranka, v vseh treh razredih. Povolitveno poraženi „liberalčki” hladili svojo jezo z rujnim vincem, zraven pa delali načrte za rekurz, in kako bi „klerikalnemu” zmaju strli čeljusti.
NESREČE.
Vir-Gorica 07.02.1903
Dne
25. t. m. se je ponesrečil Anton Peternel iz Lašč pri Otaležu. Ko se je
namreč vračal nekoliko vinjen domov, padel je tako nesrečno na neki
štor, da si je jako nevarno poškodoval oči, ter da so ga morali
prepeljati v Ljubljansko bolnišnico. Isti dan ponesrečil se je tudi Janez Brejc
iz Otaleža. Bilo jih je namreč več skupaj in pili so ga vsi nekolko
preveč. Konečno nastal je med njimi prepir in pripravljali so se na
tepež. Ne ve se kako, padli so pri tej priliki štirje na Janeza Brejca
tako močno, da si je zlomil nogo.
IZ OTALEŽA NAM PIŠEJO
Vir-Gorica 10.2 1903 št.12
Volilna
borba v Cerknem je bila še prečejšnja, ker so naši „liberalčki” z
vsakovrstnimi lažmi in obljubami mamili naše ljudstvo. Mnogi od njih šli
so jim iz začetka na limanice. Kaj pa, ko so jim naši „liberalčki”
odkrili listo svojih kandidatov, so jim ti na pol zapeljani ljudje
obrnili hrbet ter volili z nami. Posebno so žugali tistim, ki so bili
„naprednim” kaporijonom, kaj na dolgu. Zgodilo se je pa tudi, da so
„napredni” agitatorji grozili
s tožbami tudi takim, ki niso bili nobenemu nič dolžni. Zato je bilo pa njih nastopanje tudi toliko smešnejše. ,Napredni” »agitatorji pripoznavajo zdaj sami da so pri teh volitvah prehudo in preneumno postopali ter pravijo, da hočejo pri prihodnjih volitvah bolj na tiho delati. Mi jim pa že danes povemo, da jim bodemo mi tudi takrat na tihoma vrata pokazali.
s tožbami tudi takim, ki niso bili nobenemu nič dolžni. Zato je bilo pa njih nastopanje tudi toliko smešnejše. ,Napredni” »agitatorji pripoznavajo zdaj sami da so pri teh volitvah prehudo in preneumno postopali ter pravijo, da hočejo pri prihodnjih volitvah bolj na tiho delati. Mi jim pa že danes povemo, da jim bodemo mi tudi takrat na tihoma vrata pokazali.
STRAŠNA SMRT V NEDELJO
Vir-Slovenec 17.2 1903 št.38
Iz Srednje vasi v Bohinju: Za boh. železnični predor se dela tudi ob nedeljah in praznikih .Velikansko množino kamna, ki je potreben, da se tunel, ki ga delavci izkopljejo, tudi precej oboka, nalomijo v bližini boh. jezera, na Ribčevem lazu. — Tudi preteklo nedeljo so delali v kamnolomu in hoteli dopoldne del velike skale razstreliti. Položili so v odprtino, kakor vselej drugoč dinamita. Ko se ni v pravem času vnelo, je šel delavec Frančišek Likar, menda iz Cerknega na Goriškem, pogledat, zakaj se ni razstrelilo. Ko pride gori na skalo, nastane grozovit pok, ki je razstrelil skalo in vzel v hipu življenje ubogemu delavcu. Ena roka je čisto razdrobljena, obraz razmesarjen, na telesu pa ni videti posebnih ran. Po noči so ga prinesli ob 11. v mrtvašnico v Srednjo vas. Poleti, ko je delal pri drugem gospodarju, je menda redno prihajal v nedeljo k maši. Ljudi je ta grozovita smrt pretresla. »To«, pravijo, »je očita kazen božja za nedeljsko delo.« Marsikateri nerad dela, pa si ne more prav nič pomagati. Če ga ni na delo, pa zgubi zaslužek. Če ne boš ti, bo pa kak drugi, vsaj jih je veliko!
Opomba pisca bloga: 15. februarja 1903 je umrl Frančišek Likar, zidar iz Otaleža - Tolminsko, stanujoč Stara Fužina 97, star 59 let zaradi »v kamnolomu pri streljanju ponesrečil« MK Boh. Bistrica.
NOVICE
Vir-Primorski list 26.2 1903 št.9
Potres . Iz Otaleža pišejo-dne 16. febr. precej močan potres ob 8.uri 50 minut. Škode ni poznati posebne, vendar znamenja so.
 |
| Amtsblatt zur Laibacher Zeitung (28.02.1903, številka 48) |
IZ CERKLJANSKIH HRIBOV
Vir-Primorski list 20.5 1903 št.21
. — Veliko čujemo o železnicah, katere se zidajo, o novih cestah, katere morajo biti kmalu dogotovljene, in pri tem se nam tudi vzbuja želja in misel, ali bi neki ne mogla železnica kmalu tudi skozi naše hribe.Saj ob Idrijci jej že naredimo toliko prostora, da pojde lahko skozi, če bo treba že prevrtamo tu pa tam kak kamen. Potrebna je res železnica tudi ob Idrijci od Sv. Lucije do Idrije, saj bi imela tu na obeh stran h Idrijce gotovo več prometa,kot ga bo imela v Baški dolini. Začnimo le pri sadjenosnem Otaležu. Koliko bi ta kraj spečal v svet dobrega sadja, posebno češp; in denar bi ostal doma, mesto da ga polovico požro prekupi; koliko sadja bi dali nadalje cerkljanski in šebreljski hribi! Kaj pa mora sedaj delati naš kmet se sadjem. Proda ga ne, razven pod vsako ceno, ker pobere vožnja preveč. Kuha si torej žganje iz češp, tepk in drugih sadov, med tem, ko jih drugod ob železnici drago prodajo in delajo lahko kapitale. Kar moramo kupiti pa je zopet drago, ker vožnja iz mest podvoji ceno Zato je naša želja in bo tudi naša zahteva : Železnica o d S v . Lucije do Idrije. Do Idrije iz Ljubljane že tako čujemo, da je zagotovljena.
Vir-Primorski list 20.5 1903 št.21
. — Veliko čujemo o železnicah, katere se zidajo, o novih cestah, katere morajo biti kmalu dogotovljene, in pri tem se nam tudi vzbuja želja in misel, ali bi neki ne mogla železnica kmalu tudi skozi naše hribe.Saj ob Idrijci jej že naredimo toliko prostora, da pojde lahko skozi, če bo treba že prevrtamo tu pa tam kak kamen. Potrebna je res železnica tudi ob Idrijci od Sv. Lucije do Idrije, saj bi imela tu na obeh stran h Idrijce gotovo več prometa,kot ga bo imela v Baški dolini. Začnimo le pri sadjenosnem Otaležu. Koliko bi ta kraj spečal v svet dobrega sadja, posebno češp; in denar bi ostal doma, mesto da ga polovico požro prekupi; koliko sadja bi dali nadalje cerkljanski in šebreljski hribi! Kaj pa mora sedaj delati naš kmet se sadjem. Proda ga ne, razven pod vsako ceno, ker pobere vožnja preveč. Kuha si torej žganje iz češp, tepk in drugih sadov, med tem, ko jih drugod ob železnici drago prodajo in delajo lahko kapitale. Kar moramo kupiti pa je zopet drago, ker vožnja iz mest podvoji ceno Zato je naša želja in bo tudi naša zahteva : Železnica o d S v . Lucije do Idrije. Do Idrije iz Ljubljane že tako čujemo, da je zagotovljena.
OTALEŽ .
Vir-Primorski list 6.8 1903 št.32
— Prosili smo in dolgo čakali za poštni nabiralnik. Imeli smo sicer tudi zdaj nad 20 let vsak dan
poštno zvezo, toda le privatno na lastne stroške. Zdaj nam je po mnogih ovirah slavno c. k. poštno ravnateljstvo dovolilo nabiralnik in sicer dva : v Otaležu in v Pljužnjah . C. kr. poštna zveza se je pričela z 1. avgustom. Imamo zdaj dvojno zvezo s c. kr. poštno vožnjo Cerkno -Idrija in to vsaki dan. S tem nam je prav zelo ustreženo in smo hvaležni slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu . Sedež je v Otaležu in ta posel opravlja občo spoštovani g. Jakob Jereb
Vir-Primorski list 6.8 1903 št.32
— Prosili smo in dolgo čakali za poštni nabiralnik. Imeli smo sicer tudi zdaj nad 20 let vsak dan
poštno zvezo, toda le privatno na lastne stroške. Zdaj nam je po mnogih ovirah slavno c. k. poštno ravnateljstvo dovolilo nabiralnik in sicer dva : v Otaležu in v Pljužnjah . C. kr. poštna zveza se je pričela z 1. avgustom. Imamo zdaj dvojno zvezo s c. kr. poštno vožnjo Cerkno -Idrija in to vsaki dan. S tem nam je prav zelo ustreženo in smo hvaležni slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu . Sedež je v Otaležu in ta posel opravlja občo spoštovani g. Jakob Jereb
OTALEŽ
Vir-Soča 22.8 1903 št.67
V
„Prim.Listu* z dne 6. avgusta poroča nekdo iz Otaleža o dveh poštnih
nabiralnikih, katere smo dobili z 1. avgustom t. l. Dopisnik hvalisa to
novo napravo, kakor da je kaka važna pridobitev. Dovolite, g. urednik,
da v vašem cenjenem listu resnici na ljubo poročam, kako smo s tem
oškodovani. Posebno naroč. »Prim., ker bo ta zopet čutil preganjanja g.
nunca. ”Prim. list” jedino le zato tako hvali isto, ker se je zgodilo po
volji otaleškega nunca in znanega posestnika “krive pošte”. poslovanje te
»nove pošte* je tako, da že prva 2 tedna ne more biti z njo nikdo
zadovoljen; no, to je naravno, saj je tako urejena in so jo izročili
taki osebi, da ni bilo pričakovati nič boljega. Poprej smo dobivali
pisma, ki so prišla iz Idrije, že isti dan, in sicer proti odškodnini 4
h; ona, ki so prišla iz Cerkna, navadno tudi. Občinsko torbo je imel g.
Iv. Gruden, kateri ima trafiko in prodajalno; tam imamo seveda zmeraj
opravka, in tem potom smo dobivali prav redno pisma, časnike in vso
drugo. Sedaj pa dobimo pismo čez teden; časnikov, kateri niso ljubi g.
nuncu, pa še tedaj ne. Kadar jih dobimo, so že vsi zamazani, raztrgani
in brez pasic. Naša “Postmeistra” t. j . Jereb v Otoleža in Zajc v
Plužnjah sta tako oblastna gospoda, da menda mislita, da vse, kar pride
po »novi pošti*, je že njihova lastnina. Izročita o pravem času le, če
je naslovljenec v njihovi posebni milosti. “Prim. lista” dopisnik je pa
za te “dobrote”zapel »visoko pesem* v slavo poštnemu ravnateljstvu v
Trstu in otaleškemu »Mojzesu*.No čudno, da ni tudi velikega župana
Cimala pohvalil?!On ima pač tudi dobršen kos zasluge za to, da smo
dobili tako pošto, kakoršne si nismo želeli. Slavno poštno ravnateljstvo
naj bi bilo vendar gledalo na to, da bi bilo ustreženo vsem, ne le par
osebam. Za plačo, katero bode dobival “Mojzes”, bi bilo lahko dobilo in
nastavilo sposobnega pismonošo. Take imajo n. pr. v našem okraju Novake,
Bukovo, itd. Pisma oddajajo po vseh vaseh vsak drug dan. Tako bi bilo
lahko tudi pri nas, in občinstvo bi bilo zadovoljno.
IZ OTALEŽA-
Vir-Primorski list 3.9 1903 št.36
Lažnjivemu in obrekljivemu dopisunu iz Otaleža(Resnično iz Pluženj)
v „ Soči “ od dne 16. avg . 1903. v odgovor.)
V poštnih pravilih, ktere sem prejel, je rečeno, da pisma nisem dolžan po hišah nositi, ampak sleherni naj hodi po
pisma tja kjer sta nabiralnika. Tako se mi je tudi reklo pri o. kr. poštnem uradu v Cerknem, kjer sem poštne potrebščine in navodila dobil. Mogočni dopisun „Soče“ ne bo ukazal, da bi pisma nosil po hišah. To tudi ni — ne v Orehku, Ravni, ne v Novakih, kakor dopisun trdi. Kjer je nabiralnik, tam se imajo pisma oddajati, mimo grede so lahko oddajo pa le po dobroti. Kadar bo pa sl. c. kr. poštno ravnateljstvo ukazalo, da moram pisma po hišah nositi, bom tudi rad storil. Sluga sem poštnega vodstva, ne pa lažnjivih pisačev. Dopisnik piše, da so se pisma po občinski torbi v Plužnjah vsakdan redno prejemale? Od kot pa to, da sem jaz poštni dekret po tej poti še le čez 4 dni prejel ? In to pismo je bilo uradno!Poštni datum v Cerknem na zavitku je bil od četrtka, a dekret sem dobil šele v nedeljo pozno zvečer v roke, ko sem po njem prašat poslal. Ali je daljava iz Cerknega, oziroma iz Pluženj v Otalež — 4 dni? Tudi o drugem pismu vem, da je ravno po tej poti hodilo celih 5 dni, preden je v Otaležu došlo na adresata. Grdi lažnjivci, pred lastno hišo pometajte!Toda po vašem šnopsanju oslepljeni ne vidite, ali nočete videti, lastne nesnage. Kar časnike zadene, se oddajajo, kakor mi dojdejo. Kaj se vse po poti zgodi, jaz nisem odgovoren. Ako več dni tam ležijo, kjer sta nabiralnika, nisem jaz kriv, ampak naročnik, ker ne pride po nje. Kakor pišem, tako tudi časnikov nisem dolžan po hišah nositi. Kar pišete je vse gola laž. Poštarja v Otaležu in Plužnjah nista samolastna, ampak se ravnata po poštnem navodilu. Da pa nunca v to mešate, je hudobno in lažnjivo. Od kar je pošta vpeljana, nune poštne torbe še videl ni, še manj videl, kedar se odpira, in še nikdar ni bil v sobi, v kateri se pošta vrejuje. Tako ne more vedeti, kteri časniki dohajajo. Kako mu zamorete podtikati reči, pri katerih je čisto nedolžen! Noben pameten človek mu ne more kaj podtikali in mu tudi ne, edino le vi kačja zalega! Dopisnik „Soče“ se tudi dotika župana, da je on sedež pošte izposloval za Otalež, ne zu Plužnje. Ali g. župan ima pri tem čiste roko .Storil je le svojo
dolžnost kot župan. Dopisun ..Soče” piše, da je dopisnik ..Primorskega Lista” visoko pesem zapel postnemu ravnateljstvu v slavo, in prav je imel. Dobro misleči ljudje bo hvaležni c. kr. pošt. vodstvu za to poštno upeljavo in zvezo. Poštno ravnateljstvo je pošteno in popolnoma pravično ravnalo, da se je oziralo na resnične podatke, ne pa na laži in zvijače, da je postavilo sedež v Otaležu, ker tukaj je sredina občine, uradi in cerkev. Semkaj dohajajo največ ljudje, ne pa v trafike in prodajalnice. Ako vi imenujelo — poštmajstra — „krive pošte” v Otaležu Mojzesa , sem
na to ime ponosen, samo da bi ga bil tudi vreden. Jaz pa imenujem vas podle Judeže Iškarjote! Med poštenimi Otaležani vas je le peščica, ki delale le sramoto in razkol. To je odgovor vsem lažnjivim in obrekljivim dopisunom umazane „Soče*‘. Mojzes poštmajster „krive pošte” v Otaležu, po domače: Jakob Jereb.
v „ Soči “ od dne 16. avg . 1903. v odgovor.)
V poštnih pravilih, ktere sem prejel, je rečeno, da pisma nisem dolžan po hišah nositi, ampak sleherni naj hodi po
pisma tja kjer sta nabiralnika. Tako se mi je tudi reklo pri o. kr. poštnem uradu v Cerknem, kjer sem poštne potrebščine in navodila dobil. Mogočni dopisun „Soče“ ne bo ukazal, da bi pisma nosil po hišah. To tudi ni — ne v Orehku, Ravni, ne v Novakih, kakor dopisun trdi. Kjer je nabiralnik, tam se imajo pisma oddajati, mimo grede so lahko oddajo pa le po dobroti. Kadar bo pa sl. c. kr. poštno ravnateljstvo ukazalo, da moram pisma po hišah nositi, bom tudi rad storil. Sluga sem poštnega vodstva, ne pa lažnjivih pisačev. Dopisnik piše, da so se pisma po občinski torbi v Plužnjah vsakdan redno prejemale? Od kot pa to, da sem jaz poštni dekret po tej poti še le čez 4 dni prejel ? In to pismo je bilo uradno!Poštni datum v Cerknem na zavitku je bil od četrtka, a dekret sem dobil šele v nedeljo pozno zvečer v roke, ko sem po njem prašat poslal. Ali je daljava iz Cerknega, oziroma iz Pluženj v Otalež — 4 dni? Tudi o drugem pismu vem, da je ravno po tej poti hodilo celih 5 dni, preden je v Otaležu došlo na adresata. Grdi lažnjivci, pred lastno hišo pometajte!Toda po vašem šnopsanju oslepljeni ne vidite, ali nočete videti, lastne nesnage. Kar časnike zadene, se oddajajo, kakor mi dojdejo. Kaj se vse po poti zgodi, jaz nisem odgovoren. Ako več dni tam ležijo, kjer sta nabiralnika, nisem jaz kriv, ampak naročnik, ker ne pride po nje. Kakor pišem, tako tudi časnikov nisem dolžan po hišah nositi. Kar pišete je vse gola laž. Poštarja v Otaležu in Plužnjah nista samolastna, ampak se ravnata po poštnem navodilu. Da pa nunca v to mešate, je hudobno in lažnjivo. Od kar je pošta vpeljana, nune poštne torbe še videl ni, še manj videl, kedar se odpira, in še nikdar ni bil v sobi, v kateri se pošta vrejuje. Tako ne more vedeti, kteri časniki dohajajo. Kako mu zamorete podtikati reči, pri katerih je čisto nedolžen! Noben pameten človek mu ne more kaj podtikali in mu tudi ne, edino le vi kačja zalega! Dopisnik „Soče“ se tudi dotika župana, da je on sedež pošte izposloval za Otalež, ne zu Plužnje. Ali g. župan ima pri tem čiste roko .Storil je le svojo
dolžnost kot župan. Dopisun ..Soče” piše, da je dopisnik ..Primorskega Lista” visoko pesem zapel postnemu ravnateljstvu v slavo, in prav je imel. Dobro misleči ljudje bo hvaležni c. kr. pošt. vodstvu za to poštno upeljavo in zvezo. Poštno ravnateljstvo je pošteno in popolnoma pravično ravnalo, da se je oziralo na resnične podatke, ne pa na laži in zvijače, da je postavilo sedež v Otaležu, ker tukaj je sredina občine, uradi in cerkev. Semkaj dohajajo največ ljudje, ne pa v trafike in prodajalnice. Ako vi imenujelo — poštmajstra — „krive pošte” v Otaležu Mojzesa , sem
na to ime ponosen, samo da bi ga bil tudi vreden. Jaz pa imenujem vas podle Judeže Iškarjote! Med poštenimi Otaležani vas je le peščica, ki delale le sramoto in razkol. To je odgovor vsem lažnjivim in obrekljivim dopisunom umazane „Soče*‘. Mojzes poštmajster „krive pošte” v Otaležu, po domače: Jakob Jereb.
IZ OTALEŽA
Vir-Primorski list 17.9 1903 št.38
— Minuli teden smo imeli tu misijon, katerega so vodili čč. op. lazaristi iz Ljubljane. Udeležba je bila precej obilna. Dal Bog, da bi se poznali tudi blagodejni sadovi. Cerkev naša je zares prostoren in krasen hram božji — za kojega vsa čast Otaležanom. Zato bi bilo pa še dobro, da bi tudi njih srca gorela v čast božjo. Naša prisrčna zahvala gg. lazaristom in tudi našemu vnetemu dušnemu pastirju, ki nam daje prilike dovolj, da bi poskrbeli tudi za
svoje duše. —
HIRALNICA
Vir-Naprej 18.9 1903 št.6)
O
hiralnici sv. Antona na Marofu se po Idriji pripovedujejo
najraznovrstnejše stvari. Nam se piše iz krogov naših čitateljev
sledeče: Usmiljenke na Marofu so v resnici „usmiljene”. Njim izročeni
reveži so namreč velikega usmiljenja vredni. Jesti se jim ne da, ravnà
se pa z njimi nečloveško. Dné 25. 8. je iz hiralnice prišla neka Ana
Eržen iz Pluženj. Vsa objokana je prišla k rudarju B. ter pripovedovala,
kako je lačna ter je prosila za grižljej kruha. Nazaj na Marof več ne
gre, raje kamor koli drugam
KROJAČ JOŽE MLAKAR
Jože Mlakar, rojen 1864. v Jaznah pri Otaležu, se je učil krojaške obrti pri mojstru na Ledinah .V Idrijo je prišel okoli leta 1888 in se zaposlil v rudniku. Leta 1912. se je zaradi šibkega zdravja upokojil in se ves posvetil krojaštvu. Pridobil si je celo mojstrsko kvalifikacijo. Leta 1912 je mojster Mlakar sešil uniforme Idrijski rudarski godbi.
DEKANIJA CERKNO
Vir-Primorski list 11.2 1904 št.6
Cerkljanski okraj, domovina duhovitih mož! Vsak izobraženec a tadi vsak šolarček pozna cerkljanskega rojaka dr.
Močnika, ki je s svojimi računicami vsem belil glave. Tudi mnogo drugih učenih mož je doma s Cerkljanskega. Ni čuda,
da izhajajo taki možje od tod — saj nam pove to tudi družba sv. Mohorja.
Dekanija Cerkno ima blizu 8200 duš in 485 Mohorjanov ; in ako šteje Tudi tu vsaka družina šest duš, je v celi
dekaniji 1367 družin ; da bodo Mohorjeve knjige v vsaki drugi družini, imeti bi morali 685 udov — število mora narasti
za 198 udov! Dekanija je v napredku Mohorjanov na četrtem mestu v škofiji, ter ima od 1000 prebivalcev 59 Mohorjanov.
V dekaniji b o na prvem mestu Šebrelje. Evo podatkov:
Cerkljanski okraj, domovina duhovitih mož! Vsak izobraženec a tadi vsak šolarček pozna cerkljanskega rojaka dr.
Močnika, ki je s svojimi računicami vsem belil glave. Tudi mnogo drugih učenih mož je doma s Cerkljanskega. Ni čuda,
da izhajajo taki možje od tod — saj nam pove to tudi družba sv. Mohorja.
Dekanija Cerkno ima blizu 8200 duš in 485 Mohorjanov ; in ako šteje Tudi tu vsaka družina šest duš, je v celi
dekaniji 1367 družin ; da bodo Mohorjeve knjige v vsaki drugi družini, imeti bi morali 685 udov — število mora narasti
za 198 udov! Dekanija je v napredku Mohorjanov na četrtem mestu v škofiji, ter ima od 1000 prebivalcev 59 Mohorjanov.
V dekaniji b o na prvem mestu Šebrelje. Evo podatkov:
DOPISI
Vir-Primorski list 18.2 1904 št.7
Bača.V Grahovem so predpreteklo nedeljo toliko časa praznovali, da jih je vdobil neki fant iz Koritnice toliko, da jih bode dolgo časa pomnil. Neki delavec pri železnici, doma v Plužnjah pri Otaležu, ga je dobro obdelal z nožem .Bog daj norcem pamet!
DOPISI
Vir-Primorski list 19.5 1904 št.20
Iz Pluženj nam pišejo, da je bilo v 7. številki našega lista, v nekem dopisa iz Bače, rečeno, da je neki delavec doma iz Pluženj pri Otaleža, jednega dobro obdelal z nožem, kar pa ni res, češ ,da v Plužnjah se ni do danes še nikdar kaj enakega dogodilo in niso Pluženjci v tem pogledu tako daleč napredovali. Mi to prav radi jemljemo na znanje in želimo, da bi se tudi za naprej v Plužnjah kaj sličnega ne pripetilo in da bi ostali Pluženjci, kakor do zdaj, tudi za naprej vedno pametni, pridni in bogaboječi
ljudje. —
Otalez(Otalež) in Lasic(Lazec) in Jaspine(Jazne)na Avstrijskem zemljevidu iz leta 1905
OTALEŽ NA CERKLJANSKEM .
Vir-Primorski list 16.2 1905 št.7
— Zapustil nas je naš dolgoletni dušni pastir in oče preč. g. Janez Wester dne 6 . t. m.
In se podal v pokoj v prijazno Škofjo loko, da kot Gorenjec preživi svoja leta v
starosti zopet v oni deželi, kjer mu je tekla zibelka. Mislimo, da ga ni med
nami, kateremu bi se ne bilo milo strilo, ko se je poslavljal naš dosedanji gospod
od nas. Živel je med nami celih 33 let t. j. celo dobo človeškega življenja —
kar ni malo v naših hribih, kjer smo večinoma vajeni, da gg. duhovniki bivajo
le po nekaj let, a si potem pomagajo v nižave do manj napornih služb. Otalež
ni lahka služba. Že pot od župnišča do cerkve je dolga in strma, po zimi nevarna,
a g. Wester je ni opustil, če ga k temu ni naravnost prisilila bolezen. Bil
je pa krepak, zdrav in vesel gospod, ki je res z veseljem izvrševal dolžnosti od
Boga sprejetega poklica in skrbel z vso vnemo za naš dušni blagor. Pomagal bi
si bil lahko že večkrat v drugo lažjo službo, a oklenil se je nas s prav očetovsko
skrbjo in ljubeznijo in gotovo si zaslužil med nami trajni spomin in hvaležnost.
Kličemo mu torej tudi še na tem mestu v slovo in voščimo mnogoletno
mirno in zdravo uživanje pokoja I
In se podal v pokoj v prijazno Škofjo loko, da kot Gorenjec preživi svoja leta v
starosti zopet v oni deželi, kjer mu je tekla zibelka. Mislimo, da ga ni med
nami, kateremu bi se ne bilo milo strilo, ko se je poslavljal naš dosedanji gospod
od nas. Živel je med nami celih 33 let t. j. celo dobo človeškega življenja —
kar ni malo v naših hribih, kjer smo večinoma vajeni, da gg. duhovniki bivajo
le po nekaj let, a si potem pomagajo v nižave do manj napornih služb. Otalež
ni lahka služba. Že pot od župnišča do cerkve je dolga in strma, po zimi nevarna,
a g. Wester je ni opustil, če ga k temu ni naravnost prisilila bolezen. Bil
je pa krepak, zdrav in vesel gospod, ki je res z veseljem izvrševal dolžnosti od
Boga sprejetega poklica in skrbel z vso vnemo za naš dušni blagor. Pomagal bi
si bil lahko že večkrat v drugo lažjo službo, a oklenil se je nas s prav očetovsko
skrbjo in ljubeznijo in gotovo si zaslužil med nami trajni spomin in hvaležnost.
Kličemo mu torej tudi še na tem mestu v slovo in voščimo mnogoletno
mirno in zdravo uživanje pokoja I
S CERKLJANSKEGA
Vir-Primorski list 29.3 1906 št.13
Vir-Primorski list 29.3 1906 št.13
V Jaznah pri Otaležu je zgradilo 13 posestnikov brez vsake podpore, tudi v hiše, 2400 m dolg vodovod. To so možje!
V Plužnah pri Otaležu kopljejo zdaj tudi vodovod.
V Plužnah pri Otaležu kopljejo zdaj tudi vodovod.
IZPRED SODIŠČA
Vir-Slovenski narod 7.4 1906 Št.80
Sleparica . Katarina Jereb vlačuga, rojena v Otaležu, brez stalnega bivališča, je nevarna sleparica, ki je prevarila 13 strank za 185 K 56 h pod pretvezo, da je prosila kot pogorelka v Dobračevem in okolici milodarov. Prišla je pa tudi v Mirt ter Neži Setničar pripovedovala, da je sestra ondotnege kaplana, da sta bila z očetom na božji poti. kjer sta ves denar izgubila, ter jo tak. pregovorila, da ji je Setničar posodila 26 K, katerih ta ni nikdar več videla. Marijani Gorše v Ljubljani je znala taku sladko govoriti, da jo je vzela k sebi na hrano in stanovanje; obdolženka je pa čez 5 dni skrivaj odšla in vzela seboj za 6 K 40 h vrednih reči. Ker je Katarina Jereb obenem znana vlačuga, delomržna, ki se preživlja le od goljufij, je bila obsojena na 2 let i težke ježe , po prestani kazni jo pa oddado v prisilno delavnico
SLEPARSKA VLAČUGA
Vir-Slovenski narod 7.4 1906 Št.80
Sleparica . Katarina Jereb vlačuga, rojena v Otaležu, brez stalnega bivališča, je nevarna sleparica, ki je prevarila 13 strank za 185 K 56 h pod pretvezo, da je prosila kot pogorelka v Dobračevem in okolici milodarov. Prišla je pa tudi v Mirt ter Neži Setničar pripovedovala, da je sestra ondotnege kaplana, da sta bila z očetom na božji poti. kjer sta ves denar izgubila, ter jo tak. pregovorila, da ji je Setničar posodila 26 K, katerih ta ni nikdar več videla. Marijani Gorše v Ljubljani je znala taku sladko govoriti, da jo je vzela k sebi na hrano in stanovanje; obdolženka je pa čez 5 dni skrivaj odšla in vzela seboj za 6 K 40 h vrednih reči. Ker je Katarina Jereb obenem znana vlačuga, delomržna, ki se preživlja le od goljufij, je bila obsojena na 2 let i težke ježe , po prestani kazni jo pa oddado v prisilno delavnico
SLEPARSKA VLAČUGA
Vir-Glas naroda(New York) 20.4 1906 št.93
Katarina Jereb iz Otaleža, brez stalnega bivališča, je sleparila s tem, da se je izdala za pogorelko. Lahkoverneže, ki so ji dobre volje delili podporo, je opeharila za 185 K. V Mirni je prišla k Neži Setničar in ji rekla, da je sestrična ondotnega kaplana, in da sta z očetom na božji poti izgubila ves svoj denar, nakar ji je ta dala 26 K. V Dobravčevi je nagovarjala Marijo Potočnik in njene domačine, naj ji posodijo 100 kron, češ, da jo je poslal oče njenega pogorelega moža, in da bo dal junca za plačilo. Vendarle se ji ta goljufija ni posrečila. Sodišče jo je obsodilo na dve leti težke ječe.
IZ OTALEŽA.
Vir-Primorski list 20.4 1906 št.16
— Dva meseca so morali iz Cerknega hoditi k nam tamošnji duhovniki ter oskrbovati pri nas službo duhovnih pastirjev. Dne 13. t. m. pa smo vdobili svojega duhovnega pastirja v osebi preč. g. V. Budo, katerega je proč. nadškofijski ordinarijat imenoval našim kuratom . Ta veseli dogodek naznanjali so topiči ter pritrkovanje zvonov. Ob napovedani uri zbralo se je tudi mnogo ljudstva, da bi vsprejelo zaželjenega dušnega pastirja, ali, ker se je prihod zakasnil, in je prišel preč. g. kurat že v noč v Otalež, bil je vsprejet na Travniku le od občinskih zastopnikov. Novodošlemu dušnemu pastirju kličemo: Dobrodošel k nam, in Bog blagoslovi njegovo delo med nami, ki naj bi obrodilo prav mnogo dobrega sadu. Objednem pa nas sili dolžnost, da izrekamo na tem mestu prisrčno zahvalo preč. g. dekanu v Cerknem kakor tudi č. g kapelana, ki sta hodila opravljat nam duhovniška opravila v času, ko smo bili brez lastnega duhovnika, za njiju trud.
S CERKLJANSKEGA
Vir-Primorski list 5.7 1906 št.27
Huda nevihta je bila prošli teden. V Lazcu pri Otaležu je potolkla toča, ravno tako tudi v Osolici na Kranjskem.
S CERKLJANSKEGA
Vir-Primorski list 21.6 1906 Št.25
Otaležu je bila radi ošpic šola 14 dni zaprta. Umrl ni nihče. Vodovod v Plužnah pri Otaležu dobro napreduje, dasi so bile radi njega hude borbo. V oktobru bo menda končan.
SHODI
Vir-Rdeči prapor 16.11 1906 št.46
Vir-Rdeči prapor 16.11 1906 št.46
Iz Otaleža (županija Cerkno) na Goriškem nam pišejo: 11. t. m. se je vršil v gostilni Ogričevi na Travniku imenitno obiskan shod ki ga je sklical sodrug Jernej Ogrič iz Loga pri Otaležu. Shodu je predsedoval sodrug J. Svetlik, občinski svetovalec v cerkljanski občini .Na dnevnem redu je bilo poročilo o političnem položaju v Avstriji ter o gospodarstvu cerkljanske občine. Govoril, je sodrug Anton Kristan iz Idrije, čegar poljudno razpravljanje k obema točkama so poslušalci z velikim zanimanjem sledili. Govoril je tudi še sodrug J. Svetlik iz Pluženj. Shod je bil dobra pred priprava za socialistično gibanje v naši občini Shod je med drugim vsprejel resolucijo, v kateri so vsi zborovalci (sami kmetje iz Otaleža, Pluženj, Masor, Lasec in Vrhčeva) protestirali proti zidanju novega farovža. — C.kr. glavarstvo v Tolminu je na shod poslalo koncipista dr. Treota iz Tolmina .
OTALEŽ
Vir -Slovenski narod 24.11 1906 št.270
V Otaležu na Goriškem so sprejeli na zborovanju resolucijo, ki je naperjena proti zidanju novega farovža tamkaj, ker je stari še dober. Pri nas na Kranjskem ni take odločnosti, ampak se ljudje kosajo, katerih farovž bo lepši, v največ slučajih pa duhovnik svojo graščino popravi kar na svojo roko, plačajo itak potem farani.
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
Vir-Primorski gospodar 3.12 1906 št.21
Na razstavi goveje živine v Cerknem so dobili darila, oz. nagrade:
I. za bike:
I. za bike:
a) darila in diplome: Jeran Andrej — Vrh 70 K, Lapanja Jakob— Šebrelje 50 K, Kobal Ivan — Šebrelje 30 K, Hvala Iv. — Šebrelje 20 K.
b) diplome: Močnik Jakob — Gorje, Pirih Anton — Mlaka, Močnik Val. — Ravne,
b) diplome: Močnik Jakob — Gorje, Pirih Anton — Mlaka, Močnik Val. — Ravne,
c) nagrade po 10 K: Jež Blaž — Cerkno. Močnik Jakob — Poče. II.
za krave :
a) darila z diplomom: Hadolin Jakob — Zakriž 80 K, Mlakar Janez— Št. Viška gora 60 K, PETERNELJ MIHA — Plužnje 40 K. Mavri Jožef — Orehek 20 K.
b) diplom: Hadolin Jakob — Zakriž, ZAJEC ANDREJ — Plužnje.
c)nagrade po 10 K: Obit Ivan — Zakriž, Bevk Val. — Poče in Rink Štefan — Zakriž.
III. za junice:
a) darila z diplomi: ZAJEC ANDREJ— Plužnje 50 K, Klemenčič Jakob — Šebrelje 30 K, Tuškon Matevž — Cerkno 30 K, Lapanja Štefan
— Laze 20 K, Peternel Filip — Cerkno 20 K, Močnik Andrej — Bukovo 10 K, ZAJEC PETER — Lasce 10 K, Zlatoper Andrej — Cerkno 10 .
— Laze 20 K, Peternel Filip — Cerkno 20 K, Močnik Andrej — Bukovo 10 K, ZAJEC PETER — Lasce 10 K, Zlatoper Andrej — Cerkno 10 .
b) diplom je priznan ANDREJU ZAJEC iz Pluženj,
c) nagrade po 10 K: Prebil Fr. — .Mlaka, Eržen Ivan — Cerkno, Klavžar Peter — Zakriž
SHOD NA CERKLJANSKEM
Vir-Naprej (Idrija) 18.12 1906 št.22
V nedeljo, 11. t. m., se je vršil v
občini Otalež (županija Cerkno) jako mnogobrojno obiskan shod, ki ga je
sklical sodrug Jernej Ogrič iz Loga pri Otaležu. Predsedovali so shodu
sodrug Janez Svetlik (obč. svetovalec cerkljanske občine), J. Kogej in
Filipič Tomaž. O političnem položaju v Avstriji je govoril obširno
sodrug Anton Kristan, ki je razlagal izvir in razvoj volilne reforme ter
njen pomen za javno življenje v Avstriji. Dotaknil se je tudi državnega
proračuna, katerega posamezne točke je obširno in poljudno razmotrival.
(Jedro njegovega govora o tem je v današnjem članku: državni proračun.)
Govoril je o nalogah bodoče zbornice, o reformi kazenskega zakona, o
reformi zakona med možem in ženo, o posledicah nedavno vsprejetega
novega colninskega tarifa. Poslušalci so z velikim zanimanjem poslušali
govornikova izvajanja. Dalje je govoril sodrug A. Kristan o občinskem
gospodarstvu v Cerknem, o čemur je tudi prav lepo razmotrival občinski
svetovalec cerkljanske občine sodrug J. Svetlik iz Pluženj. Glavno sta
se oba govornika bavila z zidanjem novega farovža v Otaležu. Vsi
zborovalci (sami posestniki iz Pluženj, Otaleža, Masor, Lasec in
Vrhčeva) so vsprejeli enoglasno resolucijo, ki protestira proti zidanju
novega župnišča v Otaležu, ker je staro še popolnoma dobro in ker ima
otaleška občina veliko nujnejših potreb, katerim je treba zadostiti. —
Shod je bil zelo zanimljiv in je pokazal, kako se je «Soča» (in za njo
«Slov. Narod») lagala o shodu v Cerknem. Dokaz (daljši in izdatnejši)
pokažejo pa Cerkljan prav v kratkem, kako mišljenje prevlada med njimi.
— Na shod je poslalo c. kr. glavarstvo v Tolminu koncipista dr. Treota.
Gospodje se boje, da bi se inače mirni Tolminci preveč ne nasesali
socialno-demokratičnih idej !
DOMAČE IN RAZNE NOVICE
Vir-Soča 8.1 1907 št.3
V Otaležu so ustanovili pred kratkim bralno društvo. Pravila se že odposlana namestništvu. Namen društva je: podajati društvenikom zabavno in poučno berilo, predavanje, zabave, veselice.
OTALEŽ NA GORIŠKEM
Vir-Rdeči prapor 11.1 1907 št.2
Pri nas smo ustanovili te dni Bralno društvo, da bodo mogli čtiva željni Otaležani prebirati zanimivosti in novice. Misel je dobra, in upamo, da bode našla veliko odmeva. Bralno društvo bo sprejemalo vse napredne elemente v svojo sredo. — Poštne razmere so pri nas slabe. Imamo pošto, ki je vse kaj drugega, nego bi morala biti. Poživljamo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, da napravi v tem oziru remeduro. — Socialistična misel se pri nas lepo širi. V socializmu vidimo svojo rešitev.
KJE JE MOJ OČE IVAN LAPAJNE?
Vir-Glas Naroda(New York) 6.3 1907 št54
Svoje časno je bival v Irwin No. 2,Westmoreland Co., Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov,prosim, da ga naznani njegovi hčeri Catiharine Lapajne, 31 Seeley St. Little Falls, N. Y.
Vir-Glas Naroda(New York) 6.3 1907 št54
Svoje časno je bival v Irwin No. 2,Westmoreland Co., Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov,prosim, da ga naznani njegovi hčeri Catiharine Lapajne, 31 Seeley St. Little Falls, N. Y.
DOMAČE IN RAZNE NOVICE
Vir-Soča 6.4 1907 št.39
Volilno gibanje na Cerkljanskem je že precej živahno in se veča dan za dnem, V Otaležu in na Bukovem sta se te dni konstituirala krajna odbora narod.-napredne stranke in tudi po drugih vaseh se že pridno debatira in pripravlja na predstoječe volitve.
SHOD V OTALEŽU
Vir-Soča 8.5 1907 št.52
Ob najlepšem vremenu se je zbralo v znani gostilni „pri Maruškovcu” 150 mož-volilcev. Med temi je bilo do 30 nasprotnikov ,ki jih je pripeljal otaležki vikar gosp. Buda. Shod je otvoril g. Brejec in imenoval predsednikom g. Rakuščeka, nadučitelja iz Cerkna, ki je prevzel to mesto in dal besedo g. kandidatu dr. Gruntarju. V lepih ločnih besedah je razvil le ta svoj program.Delovanje njegovo bode v prvi vrsti posvečeno povzdignil zatiranega kmetskega stana in izobrazbi istega. Tekom svojega govora je g. kandidat tudi omenil gradnjo prepotrebne nove železnice od Sv, Lucije do Idrije in prej do Ljubljane, Svoj govor je končal kandidat z besedami: „14. maja torej pridite volit vsi, da se isti dan pokaže, kakšna je ljudska volja.Njegovemu govoru je sledilo dolgotrajo odobravanje in navdušene ovacije na dr. Gruntarja so razlegale po sobi in kjer je do 70 ljudi, Vsi v sobi niso dobili prostora. Na to se oglasi k besedi g. vikar gospod Buda ki je iz govora g. kandidata spoznal toliko da naša stranka ni taka, kakor si jo predstavlja naše ljudstvo seveda po vplivu svojih “voditeljev”… „V glavnih vprašanjih je skoraj edinost. Če vemo, da je program eden in čemu se torej pehamo. Ne preostaja mu torej drugega, kakor vprašanje, komu naj damo svoj glas 14. maja.Po teh besedah zaori naenkrat iz grl „dr. Gruntarju, živio dr. Gruntar i.t.d .Gosp. Buda preide potem na večno vprašanje. Dobesedno se jeizrazil tako: kar se tiče verskega vprašanja, mu ne more nobeden nič. On (dr. Gruntar) bo proti razp roki, proti svobodni šoli (medklic: tako je prav), zato vsa čast mu! Na, servus, brez verci” Potem je privlekel na dan Sočo njeno pisanje 1. 1902., posebno je štev. 110 od 22./10, 1902. Pravil je še nekaj o dr. Grogorčiču dobro znanih grehih” in mu jih je hotel na vsak način odvezati, a ni mu šlo. Pripomnil je s svojim govorom nekoliko zabave in zbudil s svojimi besedami obilo smeha med lastnimi pristaši. Vnela se je potem živahna debata, in rezultat je bil ta, da jo je g. Buda po dovršenem shodu odpihal s svojimi biciklom gor pod Otaležu, medtem, ko so se glasile živahne ovacije na dr. Gruntarja. Tako je! Našemu ljudstvu so se začele odpirati oči. S trdno zavestjo lahko upamo da pride dan, ko v Otaležu ne bode vse za klerikalizem…Vrlim naprednim Otaležcem pa le pogumno naprej, nikar se ne strašite in oddajte vsi svoj glas dr. Rudolfu Gruntarju!
JALOV GRUNTARJEV SHOD V OTALEŽU
Vir-Gorica 10.5 1907 št.38
Tudi pri nas smo imeli v nedeljo dne 5. t. m. čast videti od liberalne stranke postavljenega kandidata, dobro rejenega Dr.Gruntarja. Pripeljal se je iz Cerkna, da priredi tukaj shod. Z njim je prišel ves liberalni„generalštab” iz Cerkna: neizogibni’Cenc, ki je istega dne dobil lepe „piruhe” iz Gorice; Firbar, jurist Tušar, veleuni c. kr. gozdni čuvaj Trček, ki na podlagi svojih s „trojko” zaključenih gimnazijskih studij prodaja po gorah darvinizem in širi liberalizem,„pobožni” Rakovšček in nekaj fantalinov ki bodo mogli pa še nekaj let počakati, predno bodo imeli pravico stopiti na volišče. Ob eni uri otvori zborovanje čevljar Brejc vlg. Štabalce in odda predsedništvo učitelju Rakovšeku. Rakovšček pa odda besedo kandidatu dr. Gruntarju. (Kako priprost in komoden pričetek! Ali ste se zbali volitve predsednika ?) Gruntar pravi, da se ne ponuja — toraj zopet žrtev! — da se je izštudiral po lastni marljivosti, da je kinecki sin, in če sedaj kaj ima, je to sam zaslužil — kakor Hribar — Cekin v Ljubljani. Ko začne razvijati svoj program na dolgo in široko povdarja pred vsem, da je treba kmetu pomagati: davke znižati, vpeljati dvoletno vojaško službo itd. ter dodene, d a bo gotovo tudi dr. Gregorčič v tem smislu deloval, če bo izvoljen. (To je vsekako jako važno priznanje dr. Gregorčiču !) Preide na kočljivo točko verskega stališča in pravi, da on ni proti veri, da bo glasoval proti svobodni šoli in da je odločno za to, da se ljudstvu vere ne jemlje. Zato da naj njega volimo, ker je dober kristjan, saj Gregorčič je toliko zagrešil, da ni vreden več našega zaupanja.(Prej pa je rekel, da bode dr. Gregorčič ravno tako deloval kot on, če bo izvoljen.)Potem našteva: dr. Gregorčič je snedel Korošcem mandate; dr. Gregorčič je kriv, da nimamo Slovenci na Goriškem več poslancev; dr. Gregorčič je kriv, da se malim posestnikom niso odpisali davki; dr. Gregorčič je kriv, krivične volilne reforme je za državni zbor. (Kaj ne, dr. Gregorčič je tudi „kriv”, da se je upeljala splošna, enaka in tajna volilna pravica, katera sedaj liberalnim velikašem dela preglavico!) Dalje pravi: dr. Gregorčič je kriv da so vsi deželni uradniki Lahi; dr. Gregorčič se je udal Pajerju in je voljen v deželni zbor od Lahov; on je kriv, da se bo za Lahe zidala norišnica z slovenskim denarjem; on je kriv, da se bo s slovenskim denarjem zidala deželna hiša za laške uradnike. Gregorčič je kriv, da so vse podpore romale v Furlanijo, a da smo Slovenci dobivali le drobtine. (Svetujemo dr. Gruntarju, da prav pazljivo prečita članek v „Gorici” pod zaglavjem „Pravi krivci naših ne uspehov”, da spozna boljše razmere.) Gruntar nadaljuje: Gregorčič je kriv, da se je sprejela krivična volilna reforma za deželni zbor itd.; Čudimo se, da ni rekel dr. Gruntar tudi, da je dr. Gregorčič kriv, da morajo sedaj psi nagobčnike nositi,ali biti priklenjeni. Čudimo se tudi, da ni trdil, da je Gregorčič kriv da se je Gruntarjev shod pri Maruškovcu popolnoma ponesrečil in dosegel ravno nasprotni uspeh,kakor so liberalci pričakovali. — Trda je šla Gruntarju, ko se je lotil vžitnine. Rekel je kratko, da liberalni poslanci niso načeloma proti vžitnini v deželni režiji, a da se kljub temu, da dežela pobira vžitnino, niso deželne doklade zmanjšale, ampak zvišale! Užitnina je Gruntarju smrdela, zato je kar
na kratko obračunal z njo. Ko je tako končal svoj dobro naštudirani in že stokrat promleteni govor, se je še enkrat priporočil, naj ga volijo, ter je odstopil. Cene zavpije„Živijo dr. Gruntar” ; par pristašev mu sekundira, sicer pa vse tiho in brez navdušenja. Na to dobi besedo gosp. kurat Buda,ki govori: Jaz ne nastopam kot kandidat, toraj se ne bom hvalil. Podati hočem le nekaj opazk k govoru gospoda predgovorinika. Dr. Gruntar je razvil svoj kmetski program in priznavam, da smo v tem edini in sam kandidat pziznava, da dr.Gregorčič če bo voljen ,ne bo v tem oziru nič drugače deloval kakor on ,,če”(??) bo izvoljen. Če smo torej edini v gospodarskem programu, če bo dr.Gregorčič ravno tako deloval, kakor smatra dr. Gruntar za potrebno, čemu se pehamo? Zakaj prebiramo poslance? Če smo tukaj edini, poglejmo, ali nas vendar kaj loči, da bomo znali, koga naj volimo 14. maja. („Dr. Gruntarja”! zavpije Cene in njegova poslušna čreda.) Ko se šum poleže na poziv predsednika nadaljuje gosp. kurat: Poglejmo na versko polje : Gruntar je povedal da bo glasoval proti razporoki, proti svobodni šoli. (Na shodu pri Sv. Luciji je ta mož drugače govoril.) Čast mu na tem, če je on taka „izjema” med liberalci in če bo tako deloval kot poslanec (!) mu bo vsak veren Slovenec hvaležen. A po misliti moramo, da dr. Gruntar kandidira na liberalni podlagi, na program one stranke, ki ima v programu svobodno šolo „neodvisno od države in konfesije”, to je protikrščansko šolo, kar jasno povedo besede: „farovž-duhovnikom, šola-učitelju”(„Soča” 1902). Liberalci so načelno za razporoko, kakor je razvidno iz dolgoveznih
člankov „Soče” v zadnjem času. Da, liberalci niti dogem ne pripoznajo brezpogojno,(Nar. napred. stranka na Goriškem str. 29) katerih vendar po krščanski veri ne sme spreminjati ne kmet, ne duhovnik, ne škof ne papež. Liberalci ne poznajo nobene avtoritete tudi cerkvene ne in „Soča” si je nedavno želela, da bi tudi pri nas zapihal Combesov duh, to je, da bi se pri nas preganjala cerkev kakor na Francoskem. In „Soča” je vendar glasilo naših liberalcev.In vsa ta klika se nam sedaj vsiljuje kot krščanska! Pojte se solit! Otaležani niso več tako neumni kakor mislite.
na kratko obračunal z njo. Ko je tako končal svoj dobro naštudirani in že stokrat promleteni govor, se je še enkrat priporočil, naj ga volijo, ter je odstopil. Cene zavpije„Živijo dr. Gruntar” ; par pristašev mu sekundira, sicer pa vse tiho in brez navdušenja. Na to dobi besedo gosp. kurat Buda,ki govori: Jaz ne nastopam kot kandidat, toraj se ne bom hvalil. Podati hočem le nekaj opazk k govoru gospoda predgovorinika. Dr. Gruntar je razvil svoj kmetski program in priznavam, da smo v tem edini in sam kandidat pziznava, da dr.Gregorčič če bo voljen ,ne bo v tem oziru nič drugače deloval kakor on ,,če”(??) bo izvoljen. Če smo torej edini v gospodarskem programu, če bo dr.Gregorčič ravno tako deloval, kakor smatra dr. Gruntar za potrebno, čemu se pehamo? Zakaj prebiramo poslance? Če smo tukaj edini, poglejmo, ali nas vendar kaj loči, da bomo znali, koga naj volimo 14. maja. („Dr. Gruntarja”! zavpije Cene in njegova poslušna čreda.) Ko se šum poleže na poziv predsednika nadaljuje gosp. kurat: Poglejmo na versko polje : Gruntar je povedal da bo glasoval proti razporoki, proti svobodni šoli. (Na shodu pri Sv. Luciji je ta mož drugače govoril.) Čast mu na tem, če je on taka „izjema” med liberalci in če bo tako deloval kot poslanec (!) mu bo vsak veren Slovenec hvaležen. A po misliti moramo, da dr. Gruntar kandidira na liberalni podlagi, na program one stranke, ki ima v programu svobodno šolo „neodvisno od države in konfesije”, to je protikrščansko šolo, kar jasno povedo besede: „farovž-duhovnikom, šola-učitelju”(„Soča” 1902). Liberalci so načelno za razporoko, kakor je razvidno iz dolgoveznih
člankov „Soče” v zadnjem času. Da, liberalci niti dogem ne pripoznajo brezpogojno,(Nar. napred. stranka na Goriškem str. 29) katerih vendar po krščanski veri ne sme spreminjati ne kmet, ne duhovnik, ne škof ne papež. Liberalci ne poznajo nobene avtoritete tudi cerkvene ne in „Soča” si je nedavno želela, da bi tudi pri nas zapihal Combesov duh, to je, da bi se pri nas preganjala cerkev kakor na Francoskem. In „Soča” je vendar glasilo naših liberalcev.In vsa ta klika se nam sedaj vsiljuje kot krščanska! Pojte se solit! Otaležani niso več tako neumni kakor mislite.
Da je dobiček od užitnine do zadnjega časa šel v liberalne žepe po krivdi liberalnih poslancev navajam v dokaz le to, da so liberalni krčmarji bili proti pobiranju užitnine v deželni režiji, ker so bili podkupljeni. V Cerknen sta dva liberalna krčmarja-celo leto točila brez daca; eden teh krčmarjev je tukaj navzoč. (Klici: Firbar!) Da smo Slovenci v dežel. zboru malo dosegli, kriv je liberalen poslanec dr. Tuma, ki je deloval zahrbtno ter rušil začeto obštrukcijo, potom katere se da edino kaj doseči v našem dež. zboru. Liberalni poslanci so bili vedno nasprotni volilni reformi zlasti za drž. zbor, in če bi bil tistikrat med njimi dr. Gruntar, bi bil gotovo tudi on nasprotoval, kakor je nasprotoval volilni reformi prejšnji poslanec Gabršček.Če bi bilo načelo liberalcev obveljalo , koliko manjših posestnikov in delavcev bi bilo danes brez volilne pravice!Volilci ! Ali se boste sedaj za tiste pehali , ki vam niti volilne pravice niso privoščili? Če nečete poljubavati šibe, ki vas je hotela še nadalje tepsti, se ne pustite zapeljevati od ljudi, ki se vam sedaj ob volitvah laskajo, drugače so pa kmečkemu in delavskemu življu vedno nasprotni, kar so najlepše dokazali s tem, ker so bili liberalci proti sprejetju nove volilne reforme; Dr. Gregorčiču se polno grehov očita. Tudi jaz vam povem enega neodpustljivega: Da je Gabrščeka spravil v Gorico in ga rešil učiteljske službe ter mu izročil „Sočo”, ki je Gabršček sedaj ne da iz rok, ki je kriv razpora, in sedaj še vedno in vedno seje prepir pohujšanje med ljudstvom. Volilci ! Združite se 14. maja složno za našega zaslužnega kandidata Dr. Gregorčiča ! Burne ovacije in živijo-klici za Dr. Gregorčiča so zadoneli po zborovalnem prostoru. G. kurat Buda na to stopi v krog volilcev. Rakovšček hiti za njim, ga prime za roko in mu reče: „Le še malo počakajte, boste še nekaj slišal!”Na to začne Rakovšček sam o sebi govoriti.(Ali je tudi Rakovšček kandidat? Morda mu Gruntar odstopi.) da je vere ne kaže jemati ljudem, da je on veren (oh, kako pobožno!) da deluje v verskem smislu (Tak človek si upa tako hinavsko govoriti, ki prepoveduje svojim učencem v šoli, v Cerknem, da ne smejo pozdravljati s pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Hinavec.) v cerkev pa da ne hodi več, ker se ne oznanuje več nauk našega spasitelja Jezusa Kristusa,klici: še nikdar ni hodil v cerkev!)ampak služi cerkev politiki. (Če bi se v cerkvi oznanjeval nauk Gabrščekov ali če bi se v cerkvi merili moderci, bi bil Rakovšček vedno prvi v cerkvi.) Nato oporeka,da je „Soča” glasilo liberalne stranke, in da ne verjame, da bi se bila „Soča” kedaj ogrevala za ločitev zakona i. t. d. — Sedaj pa nismo vedeli, ali je Rakovšček tako zabit ali kaj, ker še programa „Nar. napr. stranke” ne pozna. Gosp. kurat mu je pomolil pod nos, program narod. napredne stranke in ga poučil, na kar je Rakovšček obmolknil. Volilci so se mu smejali. —Tudi Gruntar je začel z vso advokatsko spretnostjo trditi, da niso za svobodno šolo. A glej smolo, v tem ko se Gruntar trudi, da bi nas uveril, da niso za svobodno šolo, zavpije pri oknu liberalni Jernejc na Logu.„Mi pa zahtevamo brezversko šolo!” „Tako je!” pridene drug Otaležan. Volilci so glasno
protestirali liberalnemu zavijanju. — Rakovšček ves razburjen zakriči: 14. ma združite se za Dr. Gru— . . . Gregorčiča! — prevpijejo volilci Rakovščeka. Ni kazalo drugega Rakovščeku kot shod — zaključiti, ker volilci so začeli med glasnim protestam odhajati. Naši ljudje so sedaj spoznali liberalce, kako hinavsko znajo svoj program tajiti, ko se gre za volitve. Uspeh tega Iiberalnega shoda je bil tak, da smo mi prav zadovoljni; če pa gospoda oba iz Kobarida doma, Rakovšček in Gruntar nista zadovoljna, jima ne moremo pomagati, sedaj “ljudstvo govori in ne več liberalni terorizem. — Rakovščeku pa bodi že posebej povedano, da smo njegove gonje na Cerkljanskem do grla siti! Naj ne misli, da smo njegovi šolski otroci,katerim svobodno daje klofute če mu rečejo „Bog lonaj” namesto „,Hvala.” — Cenc iz Cerkna se je obnašal na shodu, kakor kaka konjska muha. — Ko je začel g. kurat govoriti je zakričal „Ven s farjem!” Ko je dobil od naših mož na ta surov klic, primeren odgovor, — je še le zopet ponižno se stisnil v kot. Na tako surovost pripomnimo,da naj Cenc gleda, da ne bodo kmalu kričali. Ven s Cenconi! — pa ne na shodu . . . Na shopu je nameraval govoriti tudi g. Tušar, ki pa potem ni govoril. Cerkljanski liberalni štab se je precej poparjen odpeljal domov. Zalivali so med potjo pri „Gorenjcu” svojo jezico, ker se jim je shod pravzaprav popolnoma ponesrečil. Pa tudi vino jih ni moglo pripraviti do boljše volje; le Cenc je s prisiljeno korajžo delal svoje neslane opazke, in zabavljal čez duhovščino in čez celi svet . . . Možje-volilci! Kot najboljši odgovor na liberalne spletkarije je ta, da 14. maja vsi skupno stopite na volišče z glasovnicami, na katerih naj bo zapisan naš zasluženi kandidat Dr. A nton Gregorčič . Pokažite, da razumete pomen volilne reforme,pokažite, da mislite s svojo glavo, da se boste vsi poslužili volilne pravice, ki je vam dana — v vašo korist! Liberalci pa naj bodo še naprej – krčmarski zastopniki.Prej so vam liberalci obrnili hrbet, — a sedaj jim to poplačajte z obrestmi vred!
protestirali liberalnemu zavijanju. — Rakovšček ves razburjen zakriči: 14. ma združite se za Dr. Gru— . . . Gregorčiča! — prevpijejo volilci Rakovščeka. Ni kazalo drugega Rakovščeku kot shod — zaključiti, ker volilci so začeli med glasnim protestam odhajati. Naši ljudje so sedaj spoznali liberalce, kako hinavsko znajo svoj program tajiti, ko se gre za volitve. Uspeh tega Iiberalnega shoda je bil tak, da smo mi prav zadovoljni; če pa gospoda oba iz Kobarida doma, Rakovšček in Gruntar nista zadovoljna, jima ne moremo pomagati, sedaj “ljudstvo govori in ne več liberalni terorizem. — Rakovščeku pa bodi že posebej povedano, da smo njegove gonje na Cerkljanskem do grla siti! Naj ne misli, da smo njegovi šolski otroci,katerim svobodno daje klofute če mu rečejo „Bog lonaj” namesto „,Hvala.” — Cenc iz Cerkna se je obnašal na shodu, kakor kaka konjska muha. — Ko je začel g. kurat govoriti je zakričal „Ven s farjem!” Ko je dobil od naših mož na ta surov klic, primeren odgovor, — je še le zopet ponižno se stisnil v kot. Na tako surovost pripomnimo,da naj Cenc gleda, da ne bodo kmalu kričali. Ven s Cenconi! — pa ne na shodu . . . Na shopu je nameraval govoriti tudi g. Tušar, ki pa potem ni govoril. Cerkljanski liberalni štab se je precej poparjen odpeljal domov. Zalivali so med potjo pri „Gorenjcu” svojo jezico, ker se jim je shod pravzaprav popolnoma ponesrečil. Pa tudi vino jih ni moglo pripraviti do boljše volje; le Cenc je s prisiljeno korajžo delal svoje neslane opazke, in zabavljal čez duhovščino in čez celi svet . . . Možje-volilci! Kot najboljši odgovor na liberalne spletkarije je ta, da 14. maja vsi skupno stopite na volišče z glasovnicami, na katerih naj bo zapisan naš zasluženi kandidat Dr. A nton Gregorčič . Pokažite, da razumete pomen volilne reforme,pokažite, da mislite s svojo glavo, da se boste vsi poslužili volilne pravice, ki je vam dana — v vašo korist! Liberalci pa naj bodo še naprej – krčmarski zastopniki.Prej so vam liberalci obrnili hrbet, — a sedaj jim to poplačajte z obrestmi vred!
Z CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 29.5 1907 št .22
V Otaležu sta bila v nedeljo pred volitvami 2 shoda, ki sta so dobro obnesla . Govorili so kurat Buda, cerkljanski
dekan, novaški kurat Abram in Gabrijel Bevk. V Plužnah je bil drugi shod v hiši tik slaboznane šnopsarije tretje razrednika Grudna . Tu vam je bil prizor! Na shodu večinoma zavedni in odločni kmetje, pri Grudnu pa »zavedna polpijana” Gruntarjeva tolpa, ki se šteje sicer za rudečo, a podpira v svoji veliki socijalni zavednosti in učenosti liberalce! Ob zaključku shoda to ti šnopsarji v šnopsarski navdušenosti zborovalcem na čast celo zapeli! Hvala
dekan, novaški kurat Abram in Gabrijel Bevk. V Plužnah je bil drugi shod v hiši tik slaboznane šnopsarije tretje razrednika Grudna . Tu vam je bil prizor! Na shodu večinoma zavedni in odločni kmetje, pri Grudnu pa »zavedna polpijana” Gruntarjeva tolpa, ki se šteje sicer za rudečo, a podpira v svoji veliki socijalni zavednosti in učenosti liberalce! Ob zaključku shoda to ti šnopsarji v šnopsarski navdušenosti zborovalcem na čast celo zapeli! Hvala
CERKLJANSKE NOVICE
Vir-Gorica 01.06.1907 št.46
V Otaležu sta bila v nedeljo pred volitvami 2 shoda, ki sta se dobro obnesla. Govorili so kurat Buda, cerkljanski dekan, novaški kurat Abram in Gabrijel Bevk. V Plužnah je bil drugi shod v hiši tik slaboznane šnopsarije tretjerazrednika Grudna . Ta vam je bil prizor ! Na shodu večinoma zavedni in odločni kmetje, pri Grudnu pa „zavedna polpijana” Grantarjeva tolpa, ki se šteje sicer za rudečo, a podpira v svoji veliki socijalni zavednosti in učenosti liberalce!Ob zaključku shoda so ti šnopcarji v šnopsarski navdušenosti zborovalcem na čast celo zapeli. Hvala !Lepo je bilo! Ali je tudi Gruden pel ?
CERKLJANSKE NOVICE
Vir-Gorica 08.06.1907 št.48
Slovensko zastavo so razstrgali otaležki liberalni volivci! Ko se je en voz naših volivcev iz Otaleža in Masore pripeljal do Maruškovca v Otaležu, so jih tam zbrani liberalci surovo napadli in jim razstrgali slovensko trobojnico,Pri tem čast nem delu so se posebno odlikovali neki „gospodje” odborniki učiteljevega bralnega društva. Tu bo treba začeti izobraževati na najnižji stopnji Culokafrov ! Učitelj Sattler v Otaleža je naročil delavcem pri cesti, kakor se čuje:„Če se pripelje Gregorčič, vrzite ga v grapo. Ubogali so ga v toliko, da so raje vrgli — Grantarja!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 13.6 1907 št.24
Slovensko zastavo so razstrgali otaležki liberalni volivci! Ko se je en voz naših volivcev iz Otaleža in
Masore pripeljal do Maruškovca v Otalež, so jih tam zbrani liberalci surovo napadli in jim razstrgali slovensko trobojnico. Pri tem častnem delu so se posebno odlikovali neki »gospodje” odborniki učiteljevega bralnega društva. Tu
bo treba začeti izobraževati na najnižji stopinji Culukefrov I Učitelj Sattler v Otaležu je
naročil delavcem pri cesti, kakor se čuje: “Če se pripelje Gregorčič, vrzite ga v grapo !” Ubogali so ga v toliko, da so
raje vrgli — Gruntarja!
Masore pripeljal do Maruškovca v Otalež, so jih tam zbrani liberalci surovo napadli in jim razstrgali slovensko trobojnico. Pri tem častnem delu so se posebno odlikovali neki »gospodje” odborniki učiteljevega bralnega društva. Tu
bo treba začeti izobraževati na najnižji stopinji Culukefrov I Učitelj Sattler v Otaležu je
naročil delavcem pri cesti, kakor se čuje: “Če se pripelje Gregorčič, vrzite ga v grapo !” Ubogali so ga v toliko, da so
raje vrgli — Gruntarja!
SLOVENSKO ZASTAVO RAZTRGALI
Vir-Soča 15.6 1907 št.67
Nekdo se pritožuje v » Prismojencu”, da so otaležki liberalni” volilci raztrgali slovensko zastavo na dan državnozborske volitve klerikalnim volilcem iz Otaleža in Masore. – Če so iztrgali iz rok klerikalcem slovensko zastavo, storili so prav. Rešili so čast slovenske zastave kajti slovenska zastava ne tiče v roke klerikalcev . Klerikalci naj nosijo okoli spodnje hlače gospod-nunca ali pa spodnje krilo kake farovške kuharice, ne pa slovensko zastavo!
Nekdo se pritožuje v » Prismojencu”, da so otaležki liberalni” volilci raztrgali slovensko zastavo na dan državnozborske volitve klerikalnim volilcem iz Otaleža in Masore. – Če so iztrgali iz rok klerikalcem slovensko zastavo, storili so prav. Rešili so čast slovenske zastave kajti slovenska zastava ne tiče v roke klerikalcev . Klerikalci naj nosijo okoli spodnje hlače gospod-nunca ali pa spodnje krilo kake farovške kuharice, ne pa slovensko zastavo!
CERKLJANSKE NOVICE.
Vir-Gorica 22.6 1907 št.52
Krivico je delal neki dopisnik otaležkim liberalnim socijalnim demokratom, ko je pisal, da so na dam volitve raztrgali slovensko zastavo. Res je, da so pri Maraškovcu prav po tolovajsko brez vsakega vzroka napadli naše može, ki so se mirno in tiho pripeljali iz Cirkna. Za stavo pa je raztrgal Avguštinov Cirilček iz Cerkna, ki je tako pokazal, da mu je naša zastava malo mar, če tadi nosi lepo slovansko ime. Zato pa priporočamo tega „junaka” očeta podžupana Brelihu in znanega brata tehnika Petra, da mu vtepeta v njegovo sicer še mlado, a dovolj surovo srce nekaj domoljubja. Ciril je odbornik čitalnice v Cerknem. — Ko se je naš vrli mož in volivec Pirih z Mlak vračal z vozom, na katerem je peljal na dan volitve naše može k Maruškovcu, proti domu, sta ga na poti napadla dva surova liberalca, mu ustavila konja in zahtevala od njega, naj jih pelje nazaj do Maruškovca. Pirih se je branil, ker je ravnokar komaj odšel pri Maruškovcu telovajskim rokam. Liberalca pa ma le nista pustila naprej; šele ko so ljudje na vpitje prišli na pomoč, je ušel Pirih zavratnemu napadu. Vso zadevo, ki je že tako dovolj zanimiva, naj preišče državno pravništvo, da bodo naši ljudje vsaj na javnih cestah in o belem dnevu varno voziti. — G. kr. gozdni čuvaj Trček je silno oznovoljen, ker so mu postala tla na Cerkjanskem prevroča, da jo bo moral kmala odkuriti. In ravno to bo najbolje prav. Dobrega se ljudje ne bodo od njega navadili, ker sam nič dobrega ne zna. Saj se je v svoji karijeri skobacal komaj do tretjega razreda goriške gimnazije, tega je pa zaključil slovesno z najslabšimi redovi — dobil je trojko. Radi pomanjkanje potrebne olike je pa zato tudi ohranil drvarsko-surov značaj in ne pozna niti prvih zahtev manire. Mož je namreč odločen pristaš darvinizena, s katerim se ponaša in ga razširja, mesto da bi učil smreke saditi, bore cepiti in brezovko obrezovati. Mi sami ne vemo, kaj je nam tega moža potreba tukaj. Visoki vladi na ves glas povemo, da komaj
čakamo dneva, ko nas reši Trčeka in ga predstavi v dalmatinske hribe. — Ko je šlo cerkljansko učiteljstvo v nedeljo na Blegoš, jo šlo pod nadzorstvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v Tolminu Andreja Lasič, ki je s tem dal svojim podložnikom lep vsgled, kako treba posvečevati nedelje in nadzorovati šolsko mladino v cerkvi med službo božjo. — G. k r okr. šolski nadzornik Lasič je te tedne nadzoroval šole na Cerkljanskem. Je pa pri tem povsod skoraj prezrl duhovščino, ki je vendar po večini krajno šolsko nadzorništvo. Duhovščino to sicer prav nič ne boli; če je pa pedagogično, se tako očito ogibati krajnih šolskih nadzornikov, ki bi gotovo lahko marsikaj stvarnega povedati, oz. nasvetovali o šoli, je seveda drugo vprašanje. Mogoče se pa gospod nadzornik boji svojih podložnih sobojevnikov.
Kaj pravi pregovor? Riba pri glavi…
čakamo dneva, ko nas reši Trčeka in ga predstavi v dalmatinske hribe. — Ko je šlo cerkljansko učiteljstvo v nedeljo na Blegoš, jo šlo pod nadzorstvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v Tolminu Andreja Lasič, ki je s tem dal svojim podložnikom lep vsgled, kako treba posvečevati nedelje in nadzorovati šolsko mladino v cerkvi med službo božjo. — G. k r okr. šolski nadzornik Lasič je te tedne nadzoroval šole na Cerkljanskem. Je pa pri tem povsod skoraj prezrl duhovščino, ki je vendar po večini krajno šolsko nadzorništvo. Duhovščino to sicer prav nič ne boli; če je pa pedagogično, se tako očito ogibati krajnih šolskih nadzornikov, ki bi gotovo lahko marsikaj stvarnega povedati, oz. nasvetovali o šoli, je seveda drugo vprašanje. Mogoče se pa gospod nadzornik boji svojih podložnih sobojevnikov.
Kaj pravi pregovor? Riba pri glavi…
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 25.7 1907 št.30
Otalež . — Dne 4. avgusta bo v Otaležu ustanovni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva. Zanimanja je iz redno veliko. Je pač potrebno in nujno tako društvo v Otaležu
OTALEŽ
Vir-Gorica 27.7 1907 št. 62
Dne 4. avgusta bo v Otaležu ustanovni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva. Zanimanja je izredno veliko. Je pač potrebno in nujno tako društvo v Otaležu.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 8.8 1907 št.32
Otalež . — Ustanovni zbor kat. slov. izobraževalnega društva za Otalež je bil dne 4. t. m. Udeležba in zanimanje
je bilo nepričakovano. Celo ženstvo je bilo častno zastopano. Govoril je jako lepo akademik Oblak iz Bukovega o pomenu izobrazbe na krščanskem temelju. Za njim je dekan, ki je imel tudi v cerkvi primeren nagovor, dokazal, da so
kršč. izobraževalna društva zahteva časa; osebna potreba modernega zavednega kristjana narodna potreba — inše posebej potreba kmetijskega stanu. Vpisali so nad 70 udov. Mlado društvo je dobilo podpore od sl. Hr. in pos. v Cerknem v znesku 100 K. Bog blagoslovi započeto delo!
je bilo nepričakovano. Celo ženstvo je bilo častno zastopano. Govoril je jako lepo akademik Oblak iz Bukovega o pomenu izobrazbe na krščanskem temelju. Za njim je dekan, ki je imel tudi v cerkvi primeren nagovor, dokazal, da so
kršč. izobraževalna društva zahteva časa; osebna potreba modernega zavednega kristjana narodna potreba — inše posebej potreba kmetijskega stanu. Vpisali so nad 70 udov. Mlado društvo je dobilo podpore od sl. Hr. in pos. v Cerknem v znesku 100 K. Bog blagoslovi započeto delo!
VESELICA NA TRAVNIKU
Vir-Soča 29.8 1907 št .97
—' Narodno-napredno „Bralno društvo" v Otaležu priredi v nedeljo dne 1. septembra svojo prvo veselico. Zbralo si je zato posebno pripraven prostor na Travniku ob državni cesti, skoro v sredini poti med Cerknom in Idrijo, Pričakuje se večje vdeležbe tudi iz Idrije in tudi cerkljanski naprednjaki se je vdeležijo v večjem številu. Življenje in zabava bo brezdvomno večja kakor pri veselicah, ki jih prirejajo naši klerikalci po okolici, od katerih ljudje trumoma utekajo, vzlic temu da nastopa pri njih državni poslanec dr. J. Krek v irhastih hlačah. Začetek veselice je ob 3. uri popoldne
V OTALEŽU
Vir-Soča 5.9 1907 št 100
2. sept. 1907. — Prvega septembra je bil pri nas zanimiv in vesel dan. Takega še ni bilo v naši dolini; po naših hribih so stare naselbine, ali ni bilo še nobenega društva in nobene veselice. Prvo društvo se je ustanovilo začetkom t. L. Na prvi veselici, 1. t. m. je bila udeležba prav sijajna, več kakor smo pričakovali. Prihiteli so nam na pomoč kot bratje domačini vrli cerkljanski možje, fantje in udje “Narodne čitalnice” s predsednikom, katerim se iskreno zahvaljujemo za obisk in podporo. Vsa čast tudi udeležencem iz Spodnje Idrijo in iz idrijskega mesta, kot našim sosedom. Žal nam je bilo, da nismo videli v svoji sredi svojega prijatelja, bivšega našega učitelja g. A. Sattlerja, sedaj učitelja v Poljubinu, ustanovnika in prvega predsednika bralnega društva. 13 let je bival med nami. Bil je marljiv, delaven in med nami priljubljen; ni ga med nami, ki bi se mogel kaj pritožiti radi njega. Poljubinci se ga lahko veselijo. Dobili smo naslednika, prišel je k nam 31. avg. t. l. in dne 1. sept. smo ga videli v svoji sredi na veselici. Upamo, da bo tako z nami,kakor je bil g. Sattler. Naš gospod nunc nas zmerja s socijalnimi demokrati, z liberalci, s pristaši svobodne misli itd. Godrnjal je tudi radi plesa. Mi smo siti zmerjanja — naj miruje, mu svetujemo za danes prav resno; če ne se drugače pogledamo.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 5.9 1907 št.36
Otalež. — Rdeče-napredno bralno društvo tukaj, ki pa šteje menda le nekaj nad 20 udov, je priredilo vzorom
svojim in delovanju svojemu primerno veselico. V spored: Damski ples , prosta zabava , ples. Rdeče – napredno telo in grlo — vadba začetek in konec vse zabave! In na tako veselico se niso sramovali iti naši cerkljanski domači — inteligenti! Izborno teknilo.
svojim in delovanju svojemu primerno veselico. V spored: Damski ples , prosta zabava , ples. Rdeče – napredno telo in grlo — vadba začetek in konec vse zabave! In na tako veselico se niso sramovali iti naši cerkljanski domači — inteligenti! Izborno teknilo.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 12.9 1907 št.37
Iz otaleža — V „ Soči“ je bilo čitati da se je liberalne veselice udeležil tudi oče Peter Jurman. To je za nas
Otaležane nekaj čisto navadnega, ker oče Peter od časa do časa prav rad pride v Otalež, menda “junice kupovat”.
Slov. izobraževalno društvo v Otaležu priredi dne 15. t. m. veselico v Otaležu v prostorih g. Jereba.
Vspored bede zanimiv in obširen. Na sporedu sta tudi dve igri. Pri tej veselici sodeluje tudi slov. izobraž. društvo
iz Cerkna. Otaležko izobraž. društvo šteje 124 članov.
Otaležane nekaj čisto navadnega, ker oče Peter od časa do časa prav rad pride v Otalež, menda “junice kupovat”.
Slov. izobraževalno društvo v Otaležu priredi dne 15. t. m. veselico v Otaležu v prostorih g. Jereba.
Vspored bede zanimiv in obširen. Na sporedu sta tudi dve igri. Pri tej veselici sodeluje tudi slov. izobraž. društvo
iz Cerkna. Otaležko izobraž. društvo šteje 124 članov.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 19.9 1907 št. 38
Prva veselica izobraževalnega društvu Otaležu
. —Mlado izobraževalno društvo v Otaleža je priredilo dne 15. t. m. svojo prvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje častno izvršila. Veselični prostor je bil krasno ozaljšan z zelenjem in prizorišče je bilo jako okusno prirejeno. Veliki prostor je bil le premajhen za tako število poslušalcev. 0d 500 —600 ljudi je prisostvovalo veselici in pozorno sledilo vsporedu od prve do zadnje točke. Č. g. vikar Buda, je kot predsednik društva pozdravil udeležence v prav iskrenih besedah. Zatem so se vrstile točke precej obširnega vsporeda. Mad raznimi pevskimi točkami je posebno ugajal Laharnarjev „Venec slov. pesmi*. Deklamacija „Oljki“ je deklamovalka izpeljala s prav finim izražanjem Igra „Krčmar pri zvitem rogu” je vzbudila navodila glede izobraževanja v našem društvu. — Lepo je govoril tudi urednik dijaškega akad. lista „Zora“ g. filozofa M. Božič. Izšli smo iz vas in vaša je zasluga da se nam je mogoče izobraževati, zato pa tudi je naša dolžnost da pridemo med vas in vam podamo to, kar smo si v šolah pridobili. — Tako in enako je g. govornik poudarjal. — V imenu telovadnega odseka kat. delavske družbe v Idriji je pozdravil telovadec g. Kantrič. Igra „Pri gospodi”, za ženske vloge se je tudi zelo dobro igrala. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Bilo je tudi nekaj pevcev kat. družbe iz Idrija, ki so skupno s cerkljanskimi še zapeli možki zbor „Triglav“. Konečno se je vršilo šaljivo srečkanje, za katero je bilo celo zmanjkalo listkov, ker se pač ni računalo na toliko udeležbo. Zadovoljni so se razhajali ljudje in veselje se jim je čitalo iz obraza. Preživeli so pač nekaj lepih ur poštene zabave in marsikaj lepega in koristnega slišali. Gotovo je, da ta prva veselica ostane vsem v trajnem, prijetnem spominu. Slov. kat. izobraževalno društvo v Otaležu pa je pokazalo, da ima veliko življensko moč, ki obeta obroditi veliko dobrega sadu. Nasprotnika ni bilo n o b enega pri veselici. Red je bil vzoren. Omeniti moram še vrle telovadce kat. dražbe iz Idrije, ki jih je bilo kakih 20 po številu. Prišli so peš v Otalež, enako tudi nazaj v Idrijo. Povrniti hočemo ta poset vrlim mladeničem, ob prvi priliki. Bog jih živi. Slov. kat. izobraževalnemu društvu v Otaležu pa kličemo : Naprej po začrtani poti!Naprej za ljudsko izobrazbo.
Prva veselica izobraževalnega društvu Otaležu
. —Mlado izobraževalno društvo v Otaleža je priredilo dne 15. t. m. svojo prvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje častno izvršila. Veselični prostor je bil krasno ozaljšan z zelenjem in prizorišče je bilo jako okusno prirejeno. Veliki prostor je bil le premajhen za tako število poslušalcev. 0d 500 —600 ljudi je prisostvovalo veselici in pozorno sledilo vsporedu od prve do zadnje točke. Č. g. vikar Buda, je kot predsednik društva pozdravil udeležence v prav iskrenih besedah. Zatem so se vrstile točke precej obširnega vsporeda. Mad raznimi pevskimi točkami je posebno ugajal Laharnarjev „Venec slov. pesmi*. Deklamacija „Oljki“ je deklamovalka izpeljala s prav finim izražanjem Igra „Krčmar pri zvitem rogu” je vzbudila navodila glede izobraževanja v našem društvu. — Lepo je govoril tudi urednik dijaškega akad. lista „Zora“ g. filozofa M. Božič. Izšli smo iz vas in vaša je zasluga da se nam je mogoče izobraževati, zato pa tudi je naša dolžnost da pridemo med vas in vam podamo to, kar smo si v šolah pridobili. — Tako in enako je g. govornik poudarjal. — V imenu telovadnega odseka kat. delavske družbe v Idriji je pozdravil telovadec g. Kantrič. Igra „Pri gospodi”, za ženske vloge se je tudi zelo dobro igrala. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Bilo je tudi nekaj pevcev kat. družbe iz Idrija, ki so skupno s cerkljanskimi še zapeli možki zbor „Triglav“. Konečno se je vršilo šaljivo srečkanje, za katero je bilo celo zmanjkalo listkov, ker se pač ni računalo na toliko udeležbo. Zadovoljni so se razhajali ljudje in veselje se jim je čitalo iz obraza. Preživeli so pač nekaj lepih ur poštene zabave in marsikaj lepega in koristnega slišali. Gotovo je, da ta prva veselica ostane vsem v trajnem, prijetnem spominu. Slov. kat. izobraževalno društvo v Otaležu pa je pokazalo, da ima veliko življensko moč, ki obeta obroditi veliko dobrega sadu. Nasprotnika ni bilo n o b enega pri veselici. Red je bil vzoren. Omeniti moram še vrle telovadce kat. dražbe iz Idrije, ki jih je bilo kakih 20 po številu. Prišli so peš v Otalež, enako tudi nazaj v Idrijo. Povrniti hočemo ta poset vrlim mladeničem, ob prvi priliki. Bog jih živi. Slov. kat. izobraževalnemu društvu v Otaležu pa kličemo : Naprej po začrtani poti!Naprej za ljudsko izobrazbo.
IZ OTALEŽA – — 0 tisti povesti ko je pes v luno lajal, ste gotovo že kdaj slišali. Glejte, ta povest nam je prišla na misel, ko smo čuli že celi teden pred našo veselico, kako se naši liberalčki in mokrački penijo od jeze in nevoščljivosti,
da se mi upamo napraviti tako veselico, kakoršne še ni bilo pri nas in tako velikim usporedom. Od togote in sramoto, da oni ne morejo druzega prirediti, kakor „damski ples” s harmoniko, — so se na dan naše veselice vsi poskrili, kakor
se skrije polh v duplo. Da so res poizkušali vse, da bi preprečili našo veselico naj navedemo samo en slučaj:V nedeljo na dan veselice — se je odpeljal zgodaj zjutraj v Cerkno s kolesom znani „Frančkov “ harmonikar. Po kratkem posvetovanju v Avguštinovi strojarni, se je sklenilo brzojaviti okrajnemu glavarju, da naj veselico prepove, češ, da se je bati, da bi se kaj sežgalo, ker so slamnate strehe v obližju. Kdo bi se ne smejal ! Harmonikar naj bi bil rajše za one krajcarje ki jih je dal za brzojav, kupil kruha. Popolnoma umljivo je, da harmonikarjem naše veselice ne ugajajo, ker se tam , na meh nič ne zasluži, in tako zaslužek peša. Ti preklicani klerikalci so pa ža taki, da s harmoniko ne marajo izobraževati ljudi.
IZ OTALEŽA.
Vir-Soča 24.9 1907 št-108
Znani dopisnik v primorskem listu« napada naše društvo z „rudeče napredno bralno društvo*. Videl je samo dve točki veselice, potem pa se zadira v vrle Cerkljane, ki so prišli na našo veselico. Mi bi radi vedeli, zakaj ima on nas imenovati rdečo napredno društvo. Mi nismo še nikoli imeli rdečih zastav. Jezen je samo radi tega, ker je mislil, da društvo popolnoma zatre, sedaj pa tako lepo vspeva. Upirali se bomo vsem njegovim napadom, zmerjanju in mu povemo v obraz, da ako si podvije vrat in Z njim ves generalni štab, ter še tako kriči, kako malo nas je, smo mu vendar kos, kjer hoče. Ko je prišel k nam, je rekel, da ni prišel delat nemir, ampak mir; sedaj pa seje samo zdražbe in prepir med ljudstvom. Koliko kletvine je že bilo radi njega. Mi smo molčali, pa ne bomo več. Če ne bo miru, spravimo marsikaj v javnost. Klin s klinom! — Tudi ne trpimo, da bi se ljudi imelo za norca, kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, da če nisi volil Gregorčiča, ne boš zveličan, če si ga pa volil, potem si prost časne in večne kazni. Samo da je kdo klerikalec, pa sme delati drugače kar hoče. Pride še.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 26.9 1907 št.39
O t a le ž . — Zahval a . Podpisani odbor izreka tem potom svojo iskreno zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli
si hodi način pripomogli, da se je društvena veselica dne 15. t. m. tako sijajno izponesla. Posebno zahvalo smo dolžni našim Cerkljanom za izvrstno sodelovanje, sosedom iz Idrije, ki so nas v obilnem števila obiskali, in vsem radodarnim rokam, ki so kaj pripomogli k šaljivemu srečkanju. Bog povrni vsem! I„Kat. slov. izobr. društvo v Otaležu, dne 16. septembra 1907.Odbor
si hodi način pripomogli, da se je društvena veselica dne 15. t. m. tako sijajno izponesla. Posebno zahvalo smo dolžni našim Cerkljanom za izvrstno sodelovanje, sosedom iz Idrije, ki so nas v obilnem števila obiskali, in vsem radodarnim rokam, ki so kaj pripomogli k šaljivemu srečkanju. Bog povrni vsem! I„Kat. slov. izobr. društvo v Otaležu, dne 16. septembra 1907.Odbor
IZ OTALEŽA
Vir-Soča 1.10 1907 št.111
»Slov. kat. izobraževalno društvo” je bilo priredilo veselico v prostorih J. Jereba. Zares velikega pomena je bila ta katoliška veselica, kajti ljudje so kar trumoma odhajali, še predno je bila veselica končana; da to ni za može, to je le za babe, je govoril nekdo. Neka ženska njihove strani je rekla, da je lepše, ako doma otroci rujovejo,kakor pa na tej veselici. V Otalež je bil prišel tudi tehant jz Cerkna dr. Knavs. Farovž je bil zaprt, ker so bile litanije, zato je šel k Brejcu št 95, Pravil je tehant, da smo toženi na glavarstvo radi nevarnosti proti požaru,tožili da so socijalni demokratje. Menila sta se tudi o občinskih volitvah. No, pa mi ne spimo. Kurat naš je bil oznanil popoludansko službo božjo ob 1.45; ali bile so komaj nekaj minut pred 2. uro, ker so morali čakati cerkljanskih klerikalcev oziroma pevcev. Zvonovi pa so jim morali zvoniti, kakor da bi bili kupljeni za klerikalne veselične namene. Vsi naši predniki so bili primorani plačati jih, kakor tudi sedaj za novo župnišče nismo ločeni; vsi smo v imeniku dobri kristjani naprednjaki in socijalni demokratje. Ali sedaj, ko je rekel tehant, da smo ločeni od Boga z vsem, bomo mogoče ločeni tudi plačevanja za novo župnišče? — Gostilničar Jereb je imel na dan veselice mnogo opravka, klical je večkrat hudiča na pomoč, da bi odnesel proč Vipavce, ki delajo nov farovž, ker so mu baje delali zgago. Žalostno za tako društvo, o katerem pravijo, da šteje 124 udov, da ne morejo sami napraviti veselice. Pa kaj hočemo ? Stare babe ne morejo delati igre. Klerikalci so bili pripravili prostor za veselico na šupi zraven sena in slame in pod slamnato streho. Nevarnost za požar je bila velika. Šla je pritožba na glavarstvo v Tolmin in »upravitelj” Kosmač je moral kot redar priti k nam, na kar je bilo strogo prepovedano kaditi.
IZ IDRIJSKEGA OKRAJA
Vir-Naprej (Idrija) 4.10 1907 št. 19
Iz Otaleža nam piše predsednik Bralnega društva v Otaležu g. Ivan
Ambrožič, da dopisa iz Otaleža v «Soči» št. 1027 dne 10. sept. 1907. ni
pisal noben član društva in da društvo sploh nima nobene zveze s tem
dopisom. Društvo izreka zahvalo udeležencem iz Idrije in iz Sp. Idrije,
posebno se pa še zahvaljuje društvo sodrugu Tomažu Brusu iz Idrije za
njegovo pomoč. — (Opazka uredništva. Kaj je «Soča» pisala, nam ni zn mo.
«Primorski list» je pa blatil lepo uspelo veselico «Bralnega društva».
To razumemo : ker je goriškirn klerikalcem otaležko «Bralno društvo»
prav zelo na poti.)
Vir-Naprej (Idrija) 4.10 1907 št. 19
Iz Otaleža nam piše predsednik Bralnega društva v Otaležu g. Ivan
Ambrožič, da dopisa iz Otaleža v «Soči» št. 1027 dne 10. sept. 1907. ni
pisal noben član društva in da društvo sploh nima nobene zveze s tem
dopisom. Društvo izreka zahvalo udeležencem iz Idrije in iz Sp. Idrije,
posebno se pa še zahvaljuje društvo sodrugu Tomažu Brusu iz Idrije za
njegovo pomoč. — (Opazka uredništva. Kaj je «Soča» pisala, nam ni zn mo.
«Primorski list» je pa blatil lepo uspelo veselico «Bralnega društva».
To razumemo : ker je goriškirn klerikalcem otaležko «Bralno društvo»
prav zelo na poti.)
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 10.10 1907 št.41
Zamorca ere neki dopisnik iz Otaleža v . Primorcu ” od 27./s. t. I.. ko dokazuje , da njih „ Bralno društvo ni
ne rdeče ne napredno . Ali je to res? Ne! Zvedeli smo, da ste imeli pri svoji veselici dne 1. sept. t. I. na Loga več
rdečih zastav pripravljenih , da jih razobesite. Ko se vam je pa povedalo, da bo v Avstriji rdeča zastava prepovedana
jih niste pokazali iz strahu , da ne bi zaprle sapo vašemu društvu . Pa kaj tajite Logar na Travniku je že večkrat
odkritosrčno priznal, da je bralno društvo na demokratski podlagi Da je tudi napredno , naj vas poduči “Soča” od 31.
avgusta t. I., ki p iš e : Veselico priredi narodno napredno bralno društvo.Pa peri zamorca še naprej-poturica.
ne rdeče ne napredno . Ali je to res? Ne! Zvedeli smo, da ste imeli pri svoji veselici dne 1. sept. t. I. na Loga več
rdečih zastav pripravljenih , da jih razobesite. Ko se vam je pa povedalo, da bo v Avstriji rdeča zastava prepovedana
jih niste pokazali iz strahu , da ne bi zaprle sapo vašemu društvu . Pa kaj tajite Logar na Travniku je že večkrat
odkritosrčno priznal, da je bralno društvo na demokratski podlagi Da je tudi napredno , naj vas poduči “Soča” od 31.
avgusta t. I., ki p iš e : Veselico priredi narodno napredno bralno društvo.Pa peri zamorca še naprej-poturica.
Liberlano gospodarstvo v starešinstvu se lepo kaže v slabih barvah,ki vežejo Otalež z Masoro. Človek ni varen svojih nog,ako gre črez. Bivša liberalna podžupana otaležka sta gotovo mislila da skrbita za ljudsko korist, če zabavljata čež klerikalizem in zmerljala “farje”. Kedo bo še volil liberalca ?V kot z njimi!.
Brvi iz Otaleža v Masoro so v tako žalostnem položaju, da je vsak, ki gre črez vodo po njih, v nevarnosti, da si
zlomi nogo. Tukaj se nam najbolj kaže, kako znajo liberalci skrbeti za ljudske potrebe. Bivša otaležka liberalna podžupana sta bila mnenja, da izvršujeta svojo odgovornosti polno službo že s tem, če sta zabavljala črez „farje“ in klerikalizem. Bomo enake može še volili ? Ne in ne ! Na njih mesto spadajo značajni in delavni možje!
zlomi nogo. Tukaj se nam najbolj kaže, kako znajo liberalci skrbeti za ljudske potrebe. Bivša otaležka liberalna podžupana sta bila mnenja, da izvršujeta svojo odgovornosti polno službo že s tem, če sta zabavljala črez „farje“ in klerikalizem. Bomo enake može še volili ? Ne in ne ! Na njih mesto spadajo značajni in delavni možje!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 31.10 1907 št.44
Novi farovž v Otaležu je že pod streho. Hudobni jeziki govorijo, da je delo zelo slabo. Vendar mi tem ne
verjamemo, ker je redno vsak teden delo nadzoroval znani snubač Peter iz Cerkna. Gotovi smo lahko, da je bil pri
tem nadzorstvu dovolj strog in natančen, ker je bil kot prvi podžupan do zadnjega proti zidanju farovža. Ako je torej
delo res slabo, naj otaležki nezadovoljneži tožijo radi nemarnosti „nadzornika" Petra in ne nedolžni stavbeni odbor!
verjamemo, ker je redno vsak teden delo nadzoroval znani snubač Peter iz Cerkna. Gotovi smo lahko, da je bil pri
tem nadzorstvu dovolj strog in natančen, ker je bil kot prvi podžupan do zadnjega proti zidanju farovža. Ako je torej
delo res slabo, naj otaležki nezadovoljneži tožijo radi nemarnosti „nadzornika" Petra in ne nedolžni stavbeni odbor!
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
Primorski gospodar 20.11 1907 št.22
Obdarovanci na razstavi goveje živine v Cerknem. —
Za bike so dobili: ANDREJ ZAJEC — Plužnje h.št. 35 — prvo darilo v znesku 70 K; Ivan Hvala — Šebrelje 92 — drugo darilo 50 K; Ivan
Mavri — Cerkno št. 10 — tretje darilo 30 K.
Za bike so dobili: ANDREJ ZAJEC — Plužnje h.št. 35 — prvo darilo v znesku 70 K; Ivan Hvala — Šebrelje 92 — drugo darilo 50 K; Ivan
Mavri — Cerkno št. 10 — tretje darilo 30 K.
Za krave je dobil:
JERNEJ MLAKAR — Vrh Otalež 78 — prvo darilo 80 K; Jakob Hadalin — Zakriž 14 — 60 K; Jakob Raspet — Bukovo 24 — 40 K; Matija
Lapanja — Dol. Tribuša 29 — 20 K
Lapanja — Dol. Tribuša 29 — 20 K
Za junice so dobili: ANDREJ ZAJEC— Plužnje št. 35 — prvo darilo 50 K; Andrej Jeram —Cerkn. Vrh — 30 K; MIHA PETERNELJ— Plužnje št. 31 – 30 K. —
Vrh tega so dobili nagrade po 10 K: Peternelj Ivan — Cerkno; Anton Pirih — Straže; Jakob Hadalin — Zakriž; Filip Peternelj — Cerkno;
ANTON SLABE — Otalež; Ivan Kofol — Dol. Ravne; Jakob Močnik — Gorje; Ivan Kosmač — Labinj; Valentin Rejec — Labinj.
Vrh tega so dobili nagrade po 10 K: Peternelj Ivan — Cerkno; Anton Pirih — Straže; Jakob Hadalin — Zakriž; Filip Peternelj — Cerkno;
ANTON SLABE — Otalež; Ivan Kofol — Dol. Ravne; Jakob Močnik — Gorje; Ivan Kosmač — Labinj; Valentin Rejec — Labinj.
VOLITEV ŽUPANSTVA V CERKNEM
Vir-Domoljub 9.12 1907 št.51
Volitev županstva v Cerknem na Goriškem se je izvršila 11. t. m. Županom je izvoljen prejšnji župan A. Kosmač: podžupani so pa: Andrej Kobal, Filip Perternelj. France Tavčar, vsi iz Cerkna; I van Obid. Bukovo; Ivan Mlakar, Dol. Novake: Andrej Peternelj. Labinje: Peter Podobnik. Čeples; Jože Mavri. Orehek; Ivan Bašelj. Jazne; Iv. Brejc. Otalež. Vsi so pristaši Slovenske Ljudske Stranke.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Soča 19.12 1907 št.145
Otalež — Pri rednem občnem zboru »Bralnega društva» v Otaležu, ki se je vršil 15. decembra, je bil enoglasno izvoljen za častnega člana g. Andrej Sattler, zdaj učitelj v Ljubinju, zaradi zaslug pri ustanovitvi društva in potem kot prvi predsednik društva
KJE JE KATARINA LAPAJNE?
Vir-Glas Naroda(New York)7.1 1908 št.5
Doma je iz Plužn pri Cerknem.Pred jednim letom je odpotovala v Zjedinjene države in ne vem, kje se sedaj nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti upravništvu “Glasa Naroda”, 100 Gretenwich St.. New York, N. Y.
(4-7—1)
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 13.2 1908 št.7
IZ CERKLJANSKEGA
Vir-Delavski list 14.2 1908 št.7
V nedeljo dne 9. svečana se je vršil na Travniku (obč. Otalež) v gostilni sodr. Frana Vogriča, izborno obiskan shod socialno-demokratičnih zaupnikov iz Cerkljanskega, ki je razpravljal o bližajočih so deželnozborskih volitvah. Sodr. Anton Kristan iz Idrije je poročal v pismu političnega odbora goriškega, ki naznanja dvoje kandidatur v deželni zbor in izraža željo, da bi imenovali tudi cerkljanski sodrugi enega kandidata. Po daljši razpravi se izrečejo zaupniki enoglasno za sodr. Petra Bevka posestnika iz Otaleža, kot za kandidata v splošni kuriji v goriški deželni zbor. Izrečejo tudi željo, da bi stranka kandidirala na Cerkljanskem tudi v kmečkih občinah. Zaupniki so odobrili z navdušenjem tudi kandidature sodrugov Antona Verčon in Petra Leban. Nadalje so sklenili delati na vse kriplje za socialistične kandidature.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 20.2 1908 št.8
NOVICE IZ DRUGIH SLOVANSKIH KRAJEV
Vir-Narodni list (Celje)20.2 1908 št.8
Socijalno demokratična stranka je postavila za volitve v splošni kurji na Goriškem sledeče kandidate: posestnika PETRA BEVKA iz Otaleža, železniškega delavca Petra Lebana v Gorici in trgovca Antona Vrčona v Škriljah
SHOD V OTALEŽU
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 27.2 1908 št.9
IZ OTALEŽA
Vir-Delavski list (Trst)28.2 1908 št.9
V nedeljo 23. t. m. je bil pri nas dobro obiskan shod volilcev. Sodr. Anton Kristan iz Idrije, je v dveurnem govoru obrazložil pomen in namen bližajočih se volitev v goriški deželni zbor. Razlagal je smisel soc. dem. kandidature ter konečno priporočil sodruge Petra Bevka, Petra Lebana in Antona Vrčona kot kandidate v deželni zbor, katere naj vsak zavedni volilec voli. Z burnim pritrjevanjem se je odobrilo socialistične kandidate. — Županstvo Cerkno, kamor spada Otalež, je eno najobširnejših, kar jih je na Goriškem. V obč. imeniku je nad 1000 volilcev. — Soc. demokratična organizacija v Otaležu in vseh onih občin, ki spadajo pod županstvo Cerkno, se bo že potrudila, da dobe kandidati soc. dem, stranke dostojno število glasov. — »Primorski List se zaganja v našega sodruga Jerneja Vogriča, češ, da «mu rojijo muhe po glavi, ker se trudi s somišljeniki za socialno-demokratično organizacijo po Cerkljanskem. Dopis v „P. L. je pisal otaleški župnik Buda, ki je otaleškim prebivalcem napravil ogromna bremena s zidanjem župnišča. Otaleščani! V protest proti Budi volite vsi soc. dem. kandidate.
ZANIMIVOSTI S SOCIALISTIČKEGA SHODA V OTALEŽU
Vir-Gorica 29.2 1908 št.17
Po časopisih je bilo čitati, da je jugoslov. soc. dem. postavila kot kandidata v splošno kurijo za prihodnje deželno zborske volitve, tudi Petra Bevk a, „posestnika“ v Otaležu. Kdor pozna politične razmere na Cerkljanskem, zlasti pa v Otaležu, se je smejal na vse kriplje tej predpustni komediji, ko je čital to vest. Kristanu so najbrž že postala prevroča tla v Idriji, zato pa dela nedeljske sprehode po goriški meji, z namenom, da si nekoliko ohladi »batine", katere letijo nanj v Idriji celo že od njegovih pristašev. Ta človek ki živi od žuljev delavcev-trpinov, si je že več let sem nadel nalogo, svoje farbarije, katerih pa še on sam ne verjame zanašati tudi na Goriško mejo, zlasti v Otaležki okraj. Skušnja bi ga bila že lahko naučila, da tukaj ni terena za njega. Ne šteto krat se je že mogel sramotne umakniti na shodih iz govorniškega mesta, ter jo naglo nazaj pobrisati svoj idrijski brlog. Zato pa danes ne nastopa več javno, ampak le še tajno in še to le kjer se čuti varnega Tak tajni shod je sklical dne 23. t. m. opoldne v Otaležu pri Čefarinu. Navzočih je bilo celih 18 volivcev, med temi v kmet. skupino samo dva. Predsedoval je shodu znani Amerikanec Jernejc z Loga, ki pa je med shodom zadremal. Zehati se je pričelo tudi poslušalcen zato so pa po večini odšli, predenj, Kristan izstreli svoje bajke o »farjih .Ta podvse klaverni shod je porok da je bil Kristan zadnjič v Otaležu; tak sklep si je baje tudi sam napravil Ob 3 uri je bil sklican javni volivni shod cerkljanske »Kmečke zveze" kateri je bil javno razglašen. Ko je Kristan videl, kako so prihajale naše čete k našemu shodu,ki se je vršil ravno tik Čeferinove hiše pri posestniku Brejcu jo je odpihal naglih korakov nazaj izgovorom da ima v Cerknem shod .V resnici pa Cerkno tisti dan Kristana še videlo ni. Po 3. uri se je vršil naš shod, na katerem je tajnik cerkljanske kmečke zveze gosp .Bevk govoril obširno tudi o tistih oteležkih socialnih demokratov, ki so danes liberalci, jutri mokrači; v resnici pa sami še danes ne vedo kaj so. Pri občinskih in državnozborskih volitvah so glasovali z liberalci danes hočejo biti pa socialni demokratje. Če pa očitaš v družbi tem ljudem da so socialni demokrati, ti pa odločno to zanikajo. In vendar so postavili kandidata! Menda bo reprezentiral letošnjega Pusta. Govornik je razvil program S. L. S. in dokazal, da je ta program demokratičen program. Toda eno nas loči od onih zapeljancev, ki hočejo biti soc. demokrati, to je ono, kar smo podedovali že po naših pradedih : to so svetinje sv. vere, katere pa hočejo dobro plačani soc. demokratični voditelji našemu ljudstvu iztrgati iz njihovih src. Govornik je dalje govoril o kandidaturah S. L. S. ter pozival zborovalce, naj vsi kot en mož oddajo na dan volitve svoje glasove našim kandidatom. Navzoči naš kandidat g. Kosmač je razvil program; govoril o nujnih kmečkih potrebah za katere se bode, če bode izvoljen, vedno z vso vnemo potegoval. Z velikim odobravanjem so sprejeli poslušalci govor g. kandidata. Predsednik shoda č. g. kurat Buda je še dal zborovalcem pojasnilo, kako bodemo volili po novem volilnem redu. Priporočal je slogo med volivci ter zaključil sijajno uspeli shod, katerega se je ideležilo do 200 volivcev. Med govori so nekateri soc. denokratje v ozadju, na čelu jim gospod učitelj, nekaj mrmrali; ko pa se jih je pozivalo, da naj tudi oni govore ter da jim zagotovimo prostost, jim je korajža pošla in so jo popihali. Volivci so se jim smejali. Tudi mati g. učitelja je menda zunaj pod oknom nekaj čebljala. Ta dan smo se prepričali, da soc. demokratov v Otaležu sploh ni; so pa še neke vrste ljudje, ko jih pasma nismo mogli dognati. Morda bi nam to raztolmačil sloveči darvinist učitelj Borštnik na Bukovem.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 2.4 1908 št.14
Iz Otaleža . — Ker se govori, da sem agitiral za liberalne kandidate in jih tudi volil izjavljam : Ni res, da bi bil
agitiral. Moj brat mi je dal eno glasovnico, učitelj Matelič pa 5, katere pa še vse imam. Volil sem kandidate S. L S.,
kar mi potrdita lahko dve priči naš e stranke . Kakor sem volil sedaj, bom volil vedno. Ne menim se za liberalne in socialističke neumnosti ; za njihovo klepeta nje se menim kakor luna za pasje lajanje— V Masorl 11. marca 1908.
Andrej Ambrožič, h.št. 209.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 9.4 1908 št.15
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
IZ OTALEŽA
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 17.6 1908 št.26
DELO ZA KMETA.
IZ OTALEŽA
OTALEŽ.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 27.8 1908 Št.35
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 10.9 1908 37
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 8.10 1908 št.41
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
OTALEŽ
Vir-Delavec (Trst) 24.12 1908 št.52
Javen ljudski shod se vrši pri nas v nedeljo dne 27. t. m. ob 2 uri popoldne pri Fr. Vogriču na Travniku. Predaval bo dr. Tuma o predmetu: „Kmet, napredek in socializem". Sodruge in somišljenike vabimo da se udeleže tega shoda v velikem številu.
KJE JE KATARINA LAPAJNE?
Vir-Glas Naroda(New York)7.1 1908 št.5
Doma je iz Plužn pri Cerknem.Pred jednim letom je odpotovala v Zjedinjene države in ne vem, kje se sedaj nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti upravništvu “Glasa Naroda”, 100 Gretenwich St.. New York, N. Y.
(4-7—1)
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 16.1 1908 št 3
Vir-Primorski list 16.1 1908 št 3
Otalež . — Zimski čas je najbolj ugoden za izobraževalno delo ! Pri nas smo s pomočjo našega g. kurata in cerkljanskega g. dekana ustanovili izobraževalno društvo. A, dragi člani, vedite, da samo z ustanovitvijo delo ni še končano , ampak komaj začeto. Kako lepo bi se nam podajal lep pevski zbor, kako zabavno bi bilo, prirediti kedaj kako igro in domačo zabavo. S tem bi dosegli polagoma, da bi izginila podivjanost iz onih mladeničev, ki od samega alkohola že ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Na delo kličem torej vse pošteno misleče može in mladeniče I Če naši nas rotniki delujejo s slabim, zakaj ne bi mi z dobrim! Posestniki, sezite po znanstvenem kmetijskem berilu, ki bo vas učilo in budilo k dobre in v uglednemu gospodarstvu, ker gotovo je nevednost veliko kriva, da si ne moremo svojih posestev zadosti izkoriščati. Dobra volja, samopomoč ter strokovna veda bi mogoče rešila posestnike iz sedanjega opasnega položaja. Res so začeli javni zastopi veliko delati v prid kmetijstvu, pa to bo le malo pomagalo, ako se ne bodo posestniki prijateljsko združevali in delali za samopoč. Kaj bi nam pomagale dobre postave, in še tako delavni in za dobrovneti poslanci v parlamentu, če bomo pa naše roke križem držali in klicali: Bog nam pomagaj! Pregovor pravi : Pomagaj si sam , potem ti bodo Bog in dobri Ijudje pomagali! A pred vsem pa ne pozabimo, da v združenju je moč! Ni dvoma da bi tudi naše kmetijstvo ne začelo procvitati, ako bomo le imeli, ter bomo varčno in vstrano delovali v svojem poklicu.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 13.2 1908 št.7
Otalež . Dne 1. februarja t. I. smo pokopali tukaj l6 letnega Vincenca Razpet, sina znanega zidarskega naglednika Blaža Razpet. Bil je uzgleden in razumen mladenič, in je kot edini sin uzbujal pri svojih stariših lepe nade. A Bog ga je nemudoma poklical s tega sveta, a gotovo upamo, ne nepripravljenega. Znani družini naše sožalje ob nenadomestni izgubi. N. p. v m!
IZ CERKLJANSKEGA
Vir-Delavski list 14.2 1908 št.7
V nedeljo dne 9. svečana se je vršil na Travniku (obč. Otalež) v gostilni sodr. Frana Vogriča, izborno obiskan shod socialno-demokratičnih zaupnikov iz Cerkljanskega, ki je razpravljal o bližajočih so deželnozborskih volitvah. Sodr. Anton Kristan iz Idrije je poročal v pismu političnega odbora goriškega, ki naznanja dvoje kandidatur v deželni zbor in izraža željo, da bi imenovali tudi cerkljanski sodrugi enega kandidata. Po daljši razpravi se izrečejo zaupniki enoglasno za sodr. Petra Bevka posestnika iz Otaleža, kot za kandidata v splošni kuriji v goriški deželni zbor. Izrečejo tudi željo, da bi stranka kandidirala na Cerkljanskem tudi v kmečkih občinah. Zaupniki so odobrili z navdušenjem tudi kandidature sodrugov Antona Verčon in Petra Leban. Nadalje so sklenili delati na vse kriplje za socialistične kandidature.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 20.2 1908 št.8
Socialdemokratje . — Jernejc na Logu pri Otaležu zbira okrog sebe svoje krdelo nekih ljudi, ki hočejo slišati
na ime : socialni demokratje. Čuje se, da v kratkem priredijo dva shoda in sicer v Cerknem in na njegovem
domu (menda na Travniku). Povabili bodo Tudi Kristana iz Idrije, kateri bode gotovo pripeljal seboj tudi svoje idrijske rdečkarje. Ne vemo, če ne bo grozdje zopet prekislo, da jo bode mogel Kristan zopet v »galop” pobrati nazaj, kakor se mu je že večkrat zgodilo. Vidi se, da je sedaj pustni čas, zato pa Jernejcu rojijo muhe po glavi . . .
na ime : socialni demokratje. Čuje se, da v kratkem priredijo dva shoda in sicer v Cerknem in na njegovem
domu (menda na Travniku). Povabili bodo Tudi Kristana iz Idrije, kateri bode gotovo pripeljal seboj tudi svoje idrijske rdečkarje. Ne vemo, če ne bo grozdje zopet prekislo, da jo bode mogel Kristan zopet v »galop” pobrati nazaj, kakor se mu je že večkrat zgodilo. Vidi se, da je sedaj pustni čas, zato pa Jernejcu rojijo muhe po glavi . . .
NOVICE IZ DRUGIH SLOVANSKIH KRAJEV
Vir-Narodni list (Celje)20.2 1908 št.8
Socijalno demokratična stranka je postavila za volitve v splošni kurji na Goriškem sledeče kandidate: posestnika PETRA BEVKA iz Otaleža, železniškega delavca Petra Lebana v Gorici in trgovca Antona Vrčona v Škriljah
SHOD V OTALEŽU
Vir-Gorica 25.2 1908 št.16
……….”Trinajst shodov je priredila v nedeljo„Slov. Ljudska Stranka” po deželi.” …..
Ob 3. in pol uri popoldan se je vršil shod Y Otaležu, Predcedoval je č. g. kurat Buda. Govorili so Gabr. Bevk in g.kandidat Kosmač. Udeležba velika. Kristan iz Idrije je imel dve uri prej shod v Otaležu, ko je izvedel da bodemo tudi mi imeli shod, jo je — odkuril.
Ob 3. in pol uri popoldan se je vršil shod Y Otaležu, Predcedoval je č. g. kurat Buda. Govorili so Gabr. Bevk in g.kandidat Kosmač. Udeležba velika. Kristan iz Idrije je imel dve uri prej shod v Otaležu, ko je izvedel da bodemo tudi mi imeli shod, jo je — odkuril.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 27.2 1908 št.9
Demokratski shod v Otaležu.
Pa smo le videli soc. demokratskega kandidata med nami a žal, da smo ga le videli, slišali nismo od njega niti jedne
besede. Mirno,kakor sramežljiva nevesta, je prišel za » gospodom ” Kristanom , mirno in zroč v tla je poslušal
»gospodov ” govor in ravno tako mirno je zopet zapustil Otalež. Pametno od njega; mož je namreč sprevidel, da ga
»gospod” le »vleče”, in najbrže je bilo to uzrok, da je opustil svoj prvotni namen , predstaviti se tudi v Cerknem .
Shodu pri Čefarinu je predsedoval Jernej na Logu, ki je, samo po sebi umevno, dal besedo g. kandidatu Bevk u . . . a kaj pa! besedo je dal »gospodu” Kristanu , ki je začetka začel po svoje tolmačiti zgodovino, da smo v duhu gledali goreti gromade in teči potoke krvi, kar je vse pouzročilo srednjeveško plemstvo in duhovstvo . Polna usta hvale je seveda imel za socialno demokracijo, ki nam je dala splošno volivno pravico, a povedal ni, kako se ravno ti socijalni demokrati v Ljubljani in v Idriji bratijo vedno z najhujšimi nasprotniki volivne reforme, z liberalci. Trdil je , da edino oni so za starostno zavarovanje , a je zamolčal, kako so ravno socijalni demokrati dne 16. julija 1907 bežali iz zbornice na Dunaju, ko je Lueger predlagal 100 milijonov za starostno zavarovanje. Trdil je, da bi bilo za nas boljše, ako bi se tuja živina lahko uvaževala iz inozemstva ; meso bi bilo potem poceni. Dokazoval je, da našim hribom živinoreja nič ne nese in kaj je sklepal iz tega ? Mogoče? naj se skrbi za povzdigo živinoreje? One, zahteval je, naj se živinoreja odpravi in poslušavci so mu pritrjevali!! Ko je začel govoriti o goriških razmerah , so mu bile razmere popolnoma neznane, in niti po imenu ni poznal goriških kandidatov, katere je pa vsejedno raztrgal in razmrcvaril. Prizanesel je le kandidat učitelju s kratko opombico: »No, učitelj naj že bo!” To je seveda storil edino le z ozirom na navzočega otaležkega učitelja, ki ga je kot zvest učenec in pristaš poslušal ves zamaknjen . Po všeči mu ni bil goriški dež. volivni red, a pozabil je povedati, da se njegov ljubljenec Tuma kar nič ni potrudil, da bi g a o pravem času popravil, in da so zanj glasovali tudi liberalni poslanci. Ko je še nekaj govoril o »cukru in kofetu ” , kakor da bi to spadalo v deželni zbor, privoščil si je za ocvirek tudi nov farovž v Otaležu, »ki se zida za Budo in njegovo kuharico” ; kaj ne kako duhovito ! Pa pustimo to ; a pri tej priložnosti je Kristan izustil nesramno laž, da so klerikalci sklenili naj se nov farovž zida, in njegovi backi so na to nesramnost molčali, da si so dobro vedeli in poznali vso zadevo. Kedo je torej sklenil konečno, da se farovž zida? Pri konkurenčni obravnavi 31. januarja 1907 je bilo navzočih sedem starešin, trije naši in štirje nasprotni, ki so imeli tudi predsednika komisije, tedanjega podžupana Brejca. Ti nasprotni starešini bi bili s svojo večina lahko preprečili, da bi se farovž zidal; a mesto tega so brez ugovora sklenili in potrdili, da naj se farovž zida hitro, in da se bodo stroški krili z dokladami na izravne davke. In ta njih zavednost je bila tolika, da njih predsednik niti ni zahteval slovenskega zapisnika obravnave, ampak da so vsi brez u govora podpisali nemški zapisnik. In dva teh starašin sta Kristanovo laž poslušala, jo odobravala in s tem seveda tudi sama lagala. Sram vas bodi, ljudski sleparji, ki se poslužujete tak podlih sredstev, da dosežete svoj namen ! Ko je Kristan potem izustil, še to duhovitost, da Buda v Otaležu spoveduje, obhaja in se ljudem laže; da se vrhovno demokratsko versko glasilo
glasi: »Samo da sem sit, potem naj grem že v pekel ali v nebesa ” in da je »vagal” svoje življenje, ker je prišel v Otalež, se je končal ta shod, na katerem ga je poslušalo 19 — reci devetnajst — pristašev - volilcev s kandidatom vred! Druge nesreče ni bilo; le obžalujemo, da nam kandidat ni nič razvil svojega programa . Pa najbrže si je mislil: »Moj program sem jaz ” . Če si je tako mislil, smo s te m tudi mi zadovoljni: Njegov program je on sam!
Pa smo le videli soc. demokratskega kandidata med nami a žal, da smo ga le videli, slišali nismo od njega niti jedne
besede. Mirno,kakor sramežljiva nevesta, je prišel za » gospodom ” Kristanom , mirno in zroč v tla je poslušal
»gospodov ” govor in ravno tako mirno je zopet zapustil Otalež. Pametno od njega; mož je namreč sprevidel, da ga
»gospod” le »vleče”, in najbrže je bilo to uzrok, da je opustil svoj prvotni namen , predstaviti se tudi v Cerknem .
Shodu pri Čefarinu je predsedoval Jernej na Logu, ki je, samo po sebi umevno, dal besedo g. kandidatu Bevk u . . . a kaj pa! besedo je dal »gospodu” Kristanu , ki je začetka začel po svoje tolmačiti zgodovino, da smo v duhu gledali goreti gromade in teči potoke krvi, kar je vse pouzročilo srednjeveško plemstvo in duhovstvo . Polna usta hvale je seveda imel za socialno demokracijo, ki nam je dala splošno volivno pravico, a povedal ni, kako se ravno ti socijalni demokrati v Ljubljani in v Idriji bratijo vedno z najhujšimi nasprotniki volivne reforme, z liberalci. Trdil je , da edino oni so za starostno zavarovanje , a je zamolčal, kako so ravno socijalni demokrati dne 16. julija 1907 bežali iz zbornice na Dunaju, ko je Lueger predlagal 100 milijonov za starostno zavarovanje. Trdil je, da bi bilo za nas boljše, ako bi se tuja živina lahko uvaževala iz inozemstva ; meso bi bilo potem poceni. Dokazoval je, da našim hribom živinoreja nič ne nese in kaj je sklepal iz tega ? Mogoče? naj se skrbi za povzdigo živinoreje? One, zahteval je, naj se živinoreja odpravi in poslušavci so mu pritrjevali!! Ko je začel govoriti o goriških razmerah , so mu bile razmere popolnoma neznane, in niti po imenu ni poznal goriških kandidatov, katere je pa vsejedno raztrgal in razmrcvaril. Prizanesel je le kandidat učitelju s kratko opombico: »No, učitelj naj že bo!” To je seveda storil edino le z ozirom na navzočega otaležkega učitelja, ki ga je kot zvest učenec in pristaš poslušal ves zamaknjen . Po všeči mu ni bil goriški dež. volivni red, a pozabil je povedati, da se njegov ljubljenec Tuma kar nič ni potrudil, da bi g a o pravem času popravil, in da so zanj glasovali tudi liberalni poslanci. Ko je še nekaj govoril o »cukru in kofetu ” , kakor da bi to spadalo v deželni zbor, privoščil si je za ocvirek tudi nov farovž v Otaležu, »ki se zida za Budo in njegovo kuharico” ; kaj ne kako duhovito ! Pa pustimo to ; a pri tej priložnosti je Kristan izustil nesramno laž, da so klerikalci sklenili naj se nov farovž zida, in njegovi backi so na to nesramnost molčali, da si so dobro vedeli in poznali vso zadevo. Kedo je torej sklenil konečno, da se farovž zida? Pri konkurenčni obravnavi 31. januarja 1907 je bilo navzočih sedem starešin, trije naši in štirje nasprotni, ki so imeli tudi predsednika komisije, tedanjega podžupana Brejca. Ti nasprotni starešini bi bili s svojo večina lahko preprečili, da bi se farovž zidal; a mesto tega so brez ugovora sklenili in potrdili, da naj se farovž zida hitro, in da se bodo stroški krili z dokladami na izravne davke. In ta njih zavednost je bila tolika, da njih predsednik niti ni zahteval slovenskega zapisnika obravnave, ampak da so vsi brez u govora podpisali nemški zapisnik. In dva teh starašin sta Kristanovo laž poslušala, jo odobravala in s tem seveda tudi sama lagala. Sram vas bodi, ljudski sleparji, ki se poslužujete tak podlih sredstev, da dosežete svoj namen ! Ko je Kristan potem izustil, še to duhovitost, da Buda v Otaležu spoveduje, obhaja in se ljudem laže; da se vrhovno demokratsko versko glasilo
glasi: »Samo da sem sit, potem naj grem že v pekel ali v nebesa ” in da je »vagal” svoje življenje, ker je prišel v Otalež, se je končal ta shod, na katerem ga je poslušalo 19 — reci devetnajst — pristašev - volilcev s kandidatom vred! Druge nesreče ni bilo; le obžalujemo, da nam kandidat ni nič razvil svojega programa . Pa najbrže si je mislil: »Moj program sem jaz ” . Če si je tako mislil, smo s te m tudi mi zadovoljni: Njegov program je on sam!
IZ OTALEŽA
Vir-Delavski list (Trst)28.2 1908 št.9
V nedeljo 23. t. m. je bil pri nas dobro obiskan shod volilcev. Sodr. Anton Kristan iz Idrije, je v dveurnem govoru obrazložil pomen in namen bližajočih se volitev v goriški deželni zbor. Razlagal je smisel soc. dem. kandidature ter konečno priporočil sodruge Petra Bevka, Petra Lebana in Antona Vrčona kot kandidate v deželni zbor, katere naj vsak zavedni volilec voli. Z burnim pritrjevanjem se je odobrilo socialistične kandidate. — Županstvo Cerkno, kamor spada Otalež, je eno najobširnejših, kar jih je na Goriškem. V obč. imeniku je nad 1000 volilcev. — Soc. demokratična organizacija v Otaležu in vseh onih občin, ki spadajo pod županstvo Cerkno, se bo že potrudila, da dobe kandidati soc. dem, stranke dostojno število glasov. — »Primorski List se zaganja v našega sodruga Jerneja Vogriča, češ, da «mu rojijo muhe po glavi, ker se trudi s somišljeniki za socialno-demokratično organizacijo po Cerkljanskem. Dopis v „P. L. je pisal otaleški župnik Buda, ki je otaleškim prebivalcem napravil ogromna bremena s zidanjem župnišča. Otaleščani! V protest proti Budi volite vsi soc. dem. kandidate.
ZANIMIVOSTI S SOCIALISTIČKEGA SHODA V OTALEŽU
Vir-Gorica 29.2 1908 št.17
Po časopisih je bilo čitati, da je jugoslov. soc. dem. postavila kot kandidata v splošno kurijo za prihodnje deželno zborske volitve, tudi Petra Bevk a, „posestnika“ v Otaležu. Kdor pozna politične razmere na Cerkljanskem, zlasti pa v Otaležu, se je smejal na vse kriplje tej predpustni komediji, ko je čital to vest. Kristanu so najbrž že postala prevroča tla v Idriji, zato pa dela nedeljske sprehode po goriški meji, z namenom, da si nekoliko ohladi »batine", katere letijo nanj v Idriji celo že od njegovih pristašev. Ta človek ki živi od žuljev delavcev-trpinov, si je že več let sem nadel nalogo, svoje farbarije, katerih pa še on sam ne verjame zanašati tudi na Goriško mejo, zlasti v Otaležki okraj. Skušnja bi ga bila že lahko naučila, da tukaj ni terena za njega. Ne šteto krat se je že mogel sramotne umakniti na shodih iz govorniškega mesta, ter jo naglo nazaj pobrisati svoj idrijski brlog. Zato pa danes ne nastopa več javno, ampak le še tajno in še to le kjer se čuti varnega Tak tajni shod je sklical dne 23. t. m. opoldne v Otaležu pri Čefarinu. Navzočih je bilo celih 18 volivcev, med temi v kmet. skupino samo dva. Predsedoval je shodu znani Amerikanec Jernejc z Loga, ki pa je med shodom zadremal. Zehati se je pričelo tudi poslušalcen zato so pa po večini odšli, predenj, Kristan izstreli svoje bajke o »farjih .Ta podvse klaverni shod je porok da je bil Kristan zadnjič v Otaležu; tak sklep si je baje tudi sam napravil Ob 3 uri je bil sklican javni volivni shod cerkljanske »Kmečke zveze" kateri je bil javno razglašen. Ko je Kristan videl, kako so prihajale naše čete k našemu shodu,ki se je vršil ravno tik Čeferinove hiše pri posestniku Brejcu jo je odpihal naglih korakov nazaj izgovorom da ima v Cerknem shod .V resnici pa Cerkno tisti dan Kristana še videlo ni. Po 3. uri se je vršil naš shod, na katerem je tajnik cerkljanske kmečke zveze gosp .Bevk govoril obširno tudi o tistih oteležkih socialnih demokratov, ki so danes liberalci, jutri mokrači; v resnici pa sami še danes ne vedo kaj so. Pri občinskih in državnozborskih volitvah so glasovali z liberalci danes hočejo biti pa socialni demokratje. Če pa očitaš v družbi tem ljudem da so socialni demokrati, ti pa odločno to zanikajo. In vendar so postavili kandidata! Menda bo reprezentiral letošnjega Pusta. Govornik je razvil program S. L. S. in dokazal, da je ta program demokratičen program. Toda eno nas loči od onih zapeljancev, ki hočejo biti soc. demokrati, to je ono, kar smo podedovali že po naših pradedih : to so svetinje sv. vere, katere pa hočejo dobro plačani soc. demokratični voditelji našemu ljudstvu iztrgati iz njihovih src. Govornik je dalje govoril o kandidaturah S. L. S. ter pozival zborovalce, naj vsi kot en mož oddajo na dan volitve svoje glasove našim kandidatom. Navzoči naš kandidat g. Kosmač je razvil program; govoril o nujnih kmečkih potrebah za katere se bode, če bode izvoljen, vedno z vso vnemo potegoval. Z velikim odobravanjem so sprejeli poslušalci govor g. kandidata. Predsednik shoda č. g. kurat Buda je še dal zborovalcem pojasnilo, kako bodemo volili po novem volilnem redu. Priporočal je slogo med volivci ter zaključil sijajno uspeli shod, katerega se je ideležilo do 200 volivcev. Med govori so nekateri soc. denokratje v ozadju, na čelu jim gospod učitelj, nekaj mrmrali; ko pa se jih je pozivalo, da naj tudi oni govore ter da jim zagotovimo prostost, jim je korajža pošla in so jo popihali. Volivci so se jim smejali. Tudi mati g. učitelja je menda zunaj pod oknom nekaj čebljala. Ta dan smo se prepričali, da soc. demokratov v Otaležu sploh ni; so pa še neke vrste ljudje, ko jih pasma nismo mogli dognati. Morda bi nam to raztolmačil sloveči darvinist učitelj Borštnik na Bukovem.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 2.4 1908 št.14
Iz Otaleža . — Ker se govori, da sem agitiral za liberalne kandidate in jih tudi volil izjavljam : Ni res, da bi bil
agitiral. Moj brat mi je dal eno glasovnico, učitelj Matelič pa 5, katere pa še vse imam. Volil sem kandidate S. L S.,
kar mi potrdita lahko dve priči naš e stranke . Kakor sem volil sedaj, bom volil vedno. Ne menim se za liberalne in socialističke neumnosti ; za njihovo klepeta nje se menim kakor luna za pasje lajanje— V Masorl 11. marca 1908.
Andrej Ambrožič, h.št. 209.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 9.4 1908 št.15
Otalež . V torek, 7. t. m. smo izročili materi zemlji ostanke 15 letnega mladeniča , Janeza Pavšič , sina tukajšnega obče znanega in s poštovanega organista Janeza Pavšič. Bolehal je sicer že približno 2 leti, a vendar smo do zadnjega upali, da se nadarjenemu in uzglednemu mladeniču povrne Ijubo zdravje. Bog pa je v svoji neskončni modrosti sklenil drugače. »Ker mu je bil všeč,… ga je vzel. Zgodaj je pač končal, pa je dopolnil obilo let, zakaj njegova duša je bila Bogu všeč ; zato ga je zgodaj vzel izmed hudobij”. (Modr. 4 ) Obče spoštovani žalujoči družini naše iskreno sožalje ob ne nadomestni izgubi. Duša rajnega Janeza pa, ki gotovo že uživa nebeško slavo, naj se nas spomni pred prestolom božjega usmiljenja. N: p. v m.!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 30.4 1908 št.18
Otalež. Za 3 . nedeljo po Veliki noči za praznik Varstva sv. Jožefa, dne 10. maja t. l. se nam obeta lepa slovestnost.
Ta dan se bo namreč tukaj slovesno blagoslovil kip sv. Jožefa, ki smo ga kupili za našo cerkev, z zneskom,
h kateremu so vsi prostovoljno prispevali po svoji moči, oz. po svoji volji. Ker naše ljudstvo posebno časti
sv. Jožefa kot zavetnika delavskega stanu, pričakujemo obilne udeležbe in tem bolj, ker bo kot slavnostni govornik nastopil znani krščansko socialni organizator č. g. beneficijat Fr. Oswald iz Idrije, ki nam bo, kakor upamo, pojasnil namen slovesnosti ter nas vnemal za krščansko-socialne ideale. Na svidenje torej v Otaležu 10.maja 1908
Ta dan se bo namreč tukaj slovesno blagoslovil kip sv. Jožefa, ki smo ga kupili za našo cerkev, z zneskom,
h kateremu so vsi prostovoljno prispevali po svoji moči, oz. po svoji volji. Ker naše ljudstvo posebno časti
sv. Jožefa kot zavetnika delavskega stanu, pričakujemo obilne udeležbe in tem bolj, ker bo kot slavnostni govornik nastopil znani krščansko socialni organizator č. g. beneficijat Fr. Oswald iz Idrije, ki nam bo, kakor upamo, pojasnil namen slovesnosti ter nas vnemal za krščansko-socialne ideale. Na svidenje torej v Otaležu 10.maja 1908
IZ OTALEŽA
Vir-Soča 16.05.1908 številka 59
Dne 10. t. m. smo imeli pri nas veliko slavnost; požegnavali so nov kip sv. Jožefa. Deseto mašo je bral domači naš nunc Buda, za pridigarja je bil poklical pa g. Osvalda iz Idrije. Prav lepa pridiga je bila. Dobro in zvesto smo ga poslušali. Če se je tudi med pridigo zaletel velikokrat v brezverske napredne očete in časopise ter knjige, ga vse jedno pohvalimo. Samo po končani pridigi smo se pa vstrašili, ker je povedal, da se bo pobirala med mašo miloščina za nov kip sv. Jožefa. Žalibog, še danes ni plačan,kupljen, pa je bil pred jednim letom na skrivnem. Šele letos pred pustom nam je naznanil Buda, da misli napraviti nov kip sv. Jožefa.Naš g. Buda je že dobro nasukan, že dobro ve, kedaj je ugodno, da se izfehta kak vinar iz revnih občanov. Pobiral je miloščino pri nauku za velikonočno spoved; se mu je škoda zdelo klobuk narobe obrniti, tako da smo le njemu v roke dajali, on pa je hitro smuknil z roko v svoj žep, da ni bilo mogoče vedeti, koliko je dal jeden, koliko drugi. Šel je fehtat tudi v Cerkno. Dne 3. maja pa je povedal, da je nabral 256 K in nekaj vinarjev; rekel je, da še ni dosti, da se bo pobiralo še v cerkvi. Naš Buda zna dobro ločiti može napredne in svoje stranke. Da bi znal ločiti vinarje, kateri so od njegove stranke, kateri pa od napredne, tega pa ne ve; toliko še ni študiran. Kdaj pa vendar se nabere dosti denarja za ta mali novi kip sv. Jožefa? Plačati bomo morali tudi stanovanje za sv. Jožefa, ker smo izvedeli, da je bil pripeljan v našo občino že pred jednim letom. Najbrž je bil na stanovanju doli v Cerknem. Koliko bomo dali miloščine pa za stanovanje? • Za potrebne reči kmet nima denarja, za kipe meče pa stotake proč. Pa še tožijo, da se jim slabo godi!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 17.6 1908 št.26
Poziv — Na socialdemokratskem javnem volivnem shodu v Otaležu dne 1. marca t. I., na katerem se je nemo
predstavil socialnodemokratski krajni kandidat Peter Bevk iz Otaleža, je glavni govornik A. Kristan iz Idrije, izustil, gotovo na podlagi napačne informacije, javno neresnico, da so klerikalci v Otaležu sklenili zidati nov farovž”. Ker se do
sedaj ta neresnica še ni nikjer preklicala, poživljamo s tem javno znanega predsednika omenjenega javnega shoda
in oba nekdanja občinska zastopnika, ki sta to neresnico poskušala, ne da bi ji ogovarjala, četudi sta bila oba navzoča
pri konkurenčni obravnavi dne 31. januarja 1907, da poskrbijo, da se ta neresnica, ki je bila javno govorjena, tudi javno prekliče v doglednem času. Sicer bodo objavili v časnikih zapisnik omenjene konkurenčne obravnave v nemškem izvirniku, katerega so ti možje brez ugovora podpisali, in v slovenskem prevodu, da bo svet spoznal, ali se »Buda laže”, kakor je tedaj duhovito opomnil Kristan, ali je neresnico govoril sam Kristan, ko je izmislil omenjeno trditev, in z njim vsi njegovi “sobrati”, ki so tej neresnici pritrjevali. Resnica na dan in naj zmaga!
predstavil socialnodemokratski krajni kandidat Peter Bevk iz Otaleža, je glavni govornik A. Kristan iz Idrije, izustil, gotovo na podlagi napačne informacije, javno neresnico, da so klerikalci v Otaležu sklenili zidati nov farovž”. Ker se do
sedaj ta neresnica še ni nikjer preklicala, poživljamo s tem javno znanega predsednika omenjenega javnega shoda
in oba nekdanja občinska zastopnika, ki sta to neresnico poskušala, ne da bi ji ogovarjala, četudi sta bila oba navzoča
pri konkurenčni obravnavi dne 31. januarja 1907, da poskrbijo, da se ta neresnica, ki je bila javno govorjena, tudi javno prekliče v doglednem času. Sicer bodo objavili v časnikih zapisnik omenjene konkurenčne obravnave v nemškem izvirniku, katerega so ti možje brez ugovora podpisali, in v slovenskem prevodu, da bo svet spoznal, ali se »Buda laže”, kakor je tedaj duhovito opomnil Kristan, ali je neresnico govoril sam Kristan, ko je izmislil omenjeno trditev, in z njim vsi njegovi “sobrati”, ki so tej neresnici pritrjevali. Resnica na dan in naj zmaga!
DELO ZA KMETA.
Vir-Gorica 20.06.1908 št.49
Ministerstvo za uk in bogočastje je dovolilo 5000 k podpore za zidanje novega kuratnega poslopja v Otaleža. Glavno zaslugo prim tem uspehu v korist kmeta ima naš dični in neumorno delajoči dr. Gregorčič. Zopet in zopet se je oglašal pri imenovanem ministerstvu priporočal Otaležane v podporo ter končno dosegel svoj namen. Radovedni smo, kaj porečejo k tej podpori otaležki liberalni socialni demokrati, ki so do sedaj vedno vpili, da so jih z obljubo na podporo pri zidanju farovža le slepi. Gotovo bi bilo le slepilo, ako bi tem rdečim naprednjakom obljuboval podporo za farovž n.pr. dr. Grantar, ki je kandidiral na program one stranke, ki komaj čaka čase da „bodo ljudje molili Boga brez farjev”,katerim torej ne bo treba zidati farovžev.Slepilo bi bila tudi enaka obljuba od moža, ki je pri zadnjih deželnozborskih volitvah nekje na Cerkljanskem kandidiral na program rdeče sociaine demokracije. Ko je bila namreč lansko leto otaležka davčna občina vsled njegove neresnične ovadbe oškodovana za sicer mali znesek, je ta „prijatelj delavcev” pokazal svojo Ijubezen do so občanov s tem, da se je nasmehnil in škodoželjno opomnil: „Stroške smo vam pa le napravili”. Sramota !Le poslanci S.L. S. držijo besedo ; oni dajo, kar so obljubovali, ker imajo vest. Saj le tako je mogoče delati za kmeta! Altro che Pepi Štrekelj in njegove kraške trte, ki so tako neplodovite, da sam trdi o njih v „Primorcu” od 22. maja t. l., da „ne bodo rodile”.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 2.7 1908 Št.27
Vir-Primorski list 2.7 1908 Št.27
Liberalna lumparija . » Primorski list“ od 17. t. m. je prinesel za Otalež negotovo veselo novico , da je ministerstvo dovolilo 6000 K podpore za zidanje novega farovža v Otaležu. Mislili bi pač in pričakovali, da bo vsakdo privoščil
Otaležanom to izvanredno dobroto ki jim je bila naklonjena posredovanjem državnega poslanca dr. Gregorčiča.
A temu ni tako ! Neka laži-liberalna duša v „ Primorcu ” od 19. t. m. se spodtika ob to podporo , laže prav nesramno , da je podeljena „za cerkev v Otaležu “ in oblaja seveda tudi dr. Gregorčiča . Lump piše : „ Za cerkev dela Gregorčič, „ naš dični in neumorno delujoči dr. Gregorčič “. Za cerkev v Otaležu je pridobil baje 5 0 0 0 K, češ v dobro kmetu . Vprašan je, če bo imel kmet kaj od tega. Najbrže bo moral kmet plačati toliko kolikor bi moral plačati, če bi ne bilo
take podpore I Ali ne morda ! ! Gregorčič dela za cerkev , za kmeta pa nikoli. Tako je on proti kmetu , da ne glasuje
v prid kmetu niti takrat, ko gre za olajšanje ali odpis davkov.” — Ni naš namen tukaj zagovarjati Gregorčiča , ker
to stori lahko sam . V brk pa povemo liberalnemu lažniku, da Otaležani d o sedaj niso ne prosili ne dobili za cerkev
nobene podpore vladne pač pa za farovž in da bo s temi 5 0 0 0 K brez dvoma zelo olajšano breme plačevanja
Otaležanom , ki so že tako dovolj obremenjeni, če tudi jim liberalec tega olajšanja ne privošči. Zato smo pa res radovedni ali bo še kedaj kak otaležki volivec tako zarukan , da bo pri volitvah oddal svoj glas nevošljivemu liberalizmu. Od lažnjivega pisuna v “Primorcu” se pa poslovimo : Pfuj, sram te bodi!
Otaležanom to izvanredno dobroto ki jim je bila naklonjena posredovanjem državnega poslanca dr. Gregorčiča.
A temu ni tako ! Neka laži-liberalna duša v „ Primorcu ” od 19. t. m. se spodtika ob to podporo , laže prav nesramno , da je podeljena „za cerkev v Otaležu “ in oblaja seveda tudi dr. Gregorčiča . Lump piše : „ Za cerkev dela Gregorčič, „ naš dični in neumorno delujoči dr. Gregorčič “. Za cerkev v Otaležu je pridobil baje 5 0 0 0 K, češ v dobro kmetu . Vprašan je, če bo imel kmet kaj od tega. Najbrže bo moral kmet plačati toliko kolikor bi moral plačati, če bi ne bilo
take podpore I Ali ne morda ! ! Gregorčič dela za cerkev , za kmeta pa nikoli. Tako je on proti kmetu , da ne glasuje
v prid kmetu niti takrat, ko gre za olajšanje ali odpis davkov.” — Ni naš namen tukaj zagovarjati Gregorčiča , ker
to stori lahko sam . V brk pa povemo liberalnemu lažniku, da Otaležani d o sedaj niso ne prosili ne dobili za cerkev
nobene podpore vladne pač pa za farovž in da bo s temi 5 0 0 0 K brez dvoma zelo olajšano breme plačevanja
Otaležanom , ki so že tako dovolj obremenjeni, če tudi jim liberalec tega olajšanja ne privošči. Zato smo pa res radovedni ali bo še kedaj kak otaležki volivec tako zarukan , da bo pri volitvah oddal svoj glas nevošljivemu liberalizmu. Od lažnjivega pisuna v “Primorcu” se pa poslovimo : Pfuj, sram te bodi!
IZ OTALEŽA
Vir-Soča 25.07.1908 številka 87
(Odgovor župniku Budi v Otaležu) — V 9. in 25. številki primorskega lista” je napisal župnik Buda več neresnic iz naše vasi, tako da se čutim dolžnega braniti resnico, hčerko božjo. Buda si upa predvsem zavračati trditev, da so klerikalci v Otaležu sklenili zidati nov farovž, zato naj v prvi vrsti pojasnim to zadevo, in vsakdo previdi, kako premeteno zna župnik Buda govoriti. Že dejstvo, da je dal načrte za nov farovž napraviti prejšnji župnik že pred kakimi petimi leti, je najboljši dokaz, da se misel, zidati nov farovž, ni porodila v glavah otaležkih naprednjakov, marveč je vzrastla na zelniku klerikalnega župnika. Saj pa bi bilo tudi smešno in kakšni naprednjaki bi vendar bili, če bi ne poznali drugih časovnih potreb, ko zidati farovže, in prepričan sem, da je bila prva skrb župnika Bude ob njegovem prihodu v Otalež, kako bi čimpreje uresničil namero svojega prednika, zidati nov farovž in si na ta način napraviti kar naj najbolj udobno bivališče.Saj duhovni gospodje prav nič ne prašajo, kako zmore naše revno kmetsko ljudstvo stavbne stroške, da si le sebi prav dobro postrežejo in poleg polno, obložene mize oskrbijo tudi lepo stanovanje. Nas farane seveda učijo, da nas za naše trdo delo čaka plačilo na onem svetu, sami pa si za svoje malo delo ali bolje za svoje brezdelje že na tem svetu jemljejo najlepša plačila. Pri svoji trditvi se skriva Buda za konkurenčno obravnavo. No, ta je še le zanimiva in njegovo resnico v najlepši luči pokazuje. Pri obravnavi, ki jo je vodil vladni uradnik, so bili naprednjaki: Ivan Brejc, Peter Zajc,Ivan Čerin in podpisanec, klerikalci pa Jože Kafol, Franc Kacin, Ivan Brejc, Jože Bogataj in poleg teh še člani stavbnega odseka klerikalci Štefan Lapajne, Fran Dolinar, Andrej Zajc in Fran Magajne. Ker je župnik Buda obljubil, da priobči zapisnik konkurenčne obravnave, ga za to prav iskreno prosim in ne bom zamudil, potem o stvari še marsikaj zanimivega povedati, ko se iz zapisnika previdi, o čem se je pri obravnavi sklepalo in kako. Požurite se torej, gospod župnik, z zapisnikom. Župnik Buda hoče na vsak način natveziti svojim ovčicam, da so naprednjaki pri konkurenčni obravnavi sklenili zidati farovž. To je pač višek predrznosti in vprašam le župnika Buda, ali ni bilo zidanje že pred obravnavo malone sklenjena stvar in to največ po njegovi zaslugi! Kdo je sestavil stavbni odsek že leto dni preje? Razumnemu človeku se zdi čudno, če se osnuje stavbni odsek preje, predno se sploh ve, ali se bo zidalo ali ne. In kako se je izvolil ta odsek?Župnik Buda je oklical v cerkvi, da se namerava zidati župnišče s pristavkom, da se morejo v teku 14 dni vložiti proti temu pritožbe. Pa župnik ni čakal določenega roka, ampak je preje sklical farane in ti so navzlic mojemu ugovoru izvolili stavbni odsek. Jaz in z mamo več drugih smo bili mnenja, da je treba počakati, da se morebitne pritožbo preje rešijo in potem šele se naj izvoli stavbni odsek. Pa na ta ugovor se župnik ni oziral,zakaj, saj vsaka vas si je izvolila v stavbni odsek svojega zastopnika, klerikalca se ve. Torej komu se je mudilo za zidanje farovža, Vam, g. župnik, ali nam naprednjakom? Odgovorite na to jasno in določno! Ivan Svetik.
OTALEŽ.
Vir-Gorica 1.8 1908 št.61
Neki Ivan Svetik pere v„Soči od 25. julija t. l. zamorca in se pri tem brez povoda zaganja v me s pravo socialno-demokratično oliko. V sebi čuti „dolžnost braniti resnico, hčerko božjo; a kljub temu laže: 1. ,da je dal načrte za nov farovž napraviti prejšnji župnik že pred kakimi petimi leti” ( —jaz jih do danes še nisem videl —); 2. da je bil pri konkurečni obravnavi 31. januvarja 1907 navzoč tudi „klerikalec”Franc Kacin; 3. da je Franc Dolinar (?) v stavbenem odseku, in 4. da je „župnik Buda oklical v cerkvi, da se namerava zidati župnišče s pristavkom, da se morejo v teku 14 dnij vložiti proti temu pritožbe”. Resnica pa je, da je cerkljansko starešinstvo, po naročilu c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu od 12. decembra 1905, št. 19073, v seji dne 10. januarja 1906 enoglasno sklenilo, da se v Otaležu sezida nov farovž, in ta sklep je bil, vsaj formalno, enoglasno odobren tudi v sejah 2. marca in 17. junija 1907, pr katerih je bil menda navzoč tudi Ivan Svetik. Kljub temu pa je bila, po § 57 postave od ;7.maja 1874 in razsodbi upravnega sodišča od 27. junija 1898 št. 6886, neobhodno potrebna konkarenčna obravnava, katero je odredilo isto glavarstvo z odlokom od 22. jan. 1907, št. 14783, za dan 31. jan. t. l. v kuratnem uradu v Otaležu.Tedaj je bil še čas za ugovore — upravno sodišče 13.febr. 1901, št. 1142 — in ker so imeli„naprednjaki” s predsednikom 4 starešine, „klerikalc” pa Ie 3, ker Franca Kacina ni bilo zraven, kakor resnicoljub Ivan Svetik lažnjivo trdi, je bila zanje to pač ugodna prilika, pokazati, da „poznajo druge časovne potrebe, ko zidati farovže”. Saj so le zastopniki občine imeli tedaj sklepajoči glas — ( upravno sodišče 3 marca 1898/ St. 1167) —; tam navzoči stavbeni odbor je bil le starešinstvene sklepe izveršujoči organ —(deželna postava od 29. nov. 1863) —, in brez sklepajočega glasu je bil tudi zastopnik carkve, ki, po odloka že imenovanega glavarstra od 19. dec. 1905, št. 15073. ne bo mogla nič prispevati k zgradbi farovža.Kot večina so imeli torej „naprednjaki” vso moč v rokah, in ako bi bili tedaj rekli „ne” , bi farovža najbrž ne bilo še. Mesto tega so molčali, ker niso poznali svojih pravic, in so podpisali, brez ugovora predcednika „naprednjaka” nemški sejni zapisnik,ki določa, da je nov farovž potreben,da se sezidi na parc. št. 1612 da se bo plačeval 25 let in da se zanj proračunane stroške K 2008699 ne sme prekoračiti. Ivan Svetik gotovo zna, da se je tem „naprednjaškim” željam ustreglo v vsem obsegu in glede zadnje točke še bolj ugodno, kakor so tedaj zahtevali; zato je pač uganka, kaj hoče z dopisom, za katerega nosi on sam odgovornost, da sini zrastel na njegovem zelniku. Ne merodajna je tudi Ivan Svetikova sodba o „duhovnih gospodih”. Saj pod judovskim vplivom obstoječa socialna demokracija, ki pozna svet le iz „Naprej-a, „Rdečega Prapora”, „Delavskega Lista , itd., bo prej priznala, da ima nekaj milijonov, kakor, da tudi katoliška duhovščina kaj stori v prid človeštva. Vabim pa s tem Ivana Svetika k sebi v Otalež h. št. 96, da mu takoj povrnem vse, kar je on do sedaj izdal za moje „malo delo ali bolje za moje brezdelje”; in si za svojo osebo, od danes naprej odločno prepovem vsak prispevek v enake namene od njegove strani. Toliko, prvič in zadnjič, na naslov Ivana Svetik, radi javnosti. Za naprej ne pomočim več peresa v ta namen. Mislim namreč, da bilo pod mojo častjo, polemizirati s človekom, ki je dne 3. febr. 1906 javno pri Jarebu v Otaležu, označil svoje delo in delo svoje stranke z uničajočo obsodbo: „Nam ni drugo, kakor samo, da nagajamo.” Kdo je ta, Ivan Svetik? „Odgovorite na to jasno in določeno” ! Pika !! Otalež, 31. juija 1908. Buda.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 27.8 1908 Št.35
Otalež. — V nedeljo, 23. avgusta, ko je bil pri podružni cerkvi sv. Jurija v Lascu običajen semenj s sv. mašo ob 9.
uri, je udarila strela ob 8. in pol uri v tamošnji zvonik, ki je bil naenkrat v ognju. Z zvonika je šla strela v cerkveni
zid, katerega je razrušila v dveh mestih razbila je cerkvena vrata in omamila pod zvonikom stoječega Cerkvenika, ki
je pa že iz vsake nevarnosti. Nenavadno hitro se je ogenj širil, in že so bili v nevarnosti zvonovi in z deskami
pokrita cerkev. V tej skrajni nevarnosti se ojunačijo nekateri domačini ter se podajo v zvonik k zvonovom in z občudovanja vrednim naporom so z vodo, ki so jo dobivali skozi cerkev, popolnoma zadušili ogenj, rešili zvonove in oteli nevarnosti cerkev, da se je potem v njej proti 11. ari opravila sv. maša. Čast takim junakom ! Ako pomislimo, kaka nepregledna nesreča bi se bila zgodila, ako bi strela udarila med sv. mašo, moramo pač priznati, da še vlada božja previdnost, k kateri se tolikokrat zatekamo, da nas varuje treska in hudega vremena. Ali sodi enako tudi oni” Junak”, ki je, vračaje se od demokraške veselice, zavpil v ponedeljek zjutraj pred farovžom v Otaležu : »Hadičev far !“ nam ni znano ! Pfuj, „omika“ !
uri, je udarila strela ob 8. in pol uri v tamošnji zvonik, ki je bil naenkrat v ognju. Z zvonika je šla strela v cerkveni
zid, katerega je razrušila v dveh mestih razbila je cerkvena vrata in omamila pod zvonikom stoječega Cerkvenika, ki
je pa že iz vsake nevarnosti. Nenavadno hitro se je ogenj širil, in že so bili v nevarnosti zvonovi in z deskami
pokrita cerkev. V tej skrajni nevarnosti se ojunačijo nekateri domačini ter se podajo v zvonik k zvonovom in z občudovanja vrednim naporom so z vodo, ki so jo dobivali skozi cerkev, popolnoma zadušili ogenj, rešili zvonove in oteli nevarnosti cerkev, da se je potem v njej proti 11. ari opravila sv. maša. Čast takim junakom ! Ako pomislimo, kaka nepregledna nesreča bi se bila zgodila, ako bi strela udarila med sv. mašo, moramo pač priznati, da še vlada božja previdnost, k kateri se tolikokrat zatekamo, da nas varuje treska in hudega vremena. Ali sodi enako tudi oni” Junak”, ki je, vračaje se od demokraške veselice, zavpil v ponedeljek zjutraj pred farovžom v Otaležu : »Hadičev far !“ nam ni znano ! Pfuj, „omika“ !
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 10.9 1908 37
Otalež. — Oskrbništvo podružne cerkve sv. Jurija v Lascu potrjuje s tem, da je „Vzajemna zavarovalnica” v Ljubljani
izplačala za pogoreli zvonik vso zavarovano svoto brez odbitka ; zato se isti zahvaljuje na tej točnosti in jo najtopleje
vsakemu priporoča. Svoji k svojim ! Buda , kurat.
izplačala za pogoreli zvonik vso zavarovano svoto brez odbitka ; zato se isti zahvaljuje na tej točnosti in jo najtopleje
vsakemu priporoča. Svoji k svojim ! Buda , kurat.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 8.10 1908 št.41
Otalež . Naše „Slovensko katoliško izobraževalno društvo” bo imelo v nedeljo, dne 18. oktobra t. I. popoldne hitro po blagoslovu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v smislu društvenih pravil. K tem občnem zboru se uljudno vabi vse ude, vse one, ki nameravajo pristopiti k društvu, kakor sploh vse društvene prijatelje in somišljenike, ter pričakuje obilno vsestranske udeležbe. Odbor
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
Vir-Primorski gospodar 2.11 1908 št.23
A) DARIL A IN DIPLOME.
V Cerknem dne 31. oktobra so dobili in sicer:
Za b i k e : Anton Pirih iz Mlake h. št. 19 K 50, MIHA PETERNEL iz Pluženj h. št. 31 K 30 in ANTON SIMONIČ iz Pluženj h. št. 30 K 20;
za krave: ANDREJ ZAJEC iz Pluženj h. št. 35 K 60, PETER ZAJEC iz Lazca št. 65 K 40 in MIHA PETERNEL iz Pluženj št. 31 K 20;
za krave: ANDREJ ZAJEC iz Pluženj h. št. 35 K 60, PETER ZAJEC iz Lazca št. 65 K 40 in MIHA PETERNEL iz Pluženj št. 31 K 20;
Za junice : ANDREJ ZAJEC iz Pluženj št. 35 K 30, Josip Plemelj iz Ravni št. 62 K 30 in Ivan Obid iz Zakriža št. 19 K 20.
B) N A G R A D E.
V Cirknem dne 31. o k t o b r a in sicer:
Za bike, po 10 K: Peter Trušnovec s Šentviške gore 119 in Franc Klemenčič iz Šebrelj 81;
za krave, po 10 K: IVAN GRUDEN Plužnje 33 in Jakop Hadolin iz Zakriža 14;
za junice , po 10 K: Janez Kobal iz Šebrelj 77, Filip Peternel iz Cirkna 142 in Matevž Razpet iz Cirkna.
OTALEŽ
Vir-Delavec (Trst) 24.12 1908 št.52
Javen ljudski shod se vrši pri nas v nedeljo dne 27. t. m. ob 2 uri popoldne pri Fr. Vogriču na Travniku. Predaval bo dr. Tuma o predmetu: „Kmet, napredek in socializem". Sodruge in somišljenike vabimo da se udeleže tega shoda v velikem številu.
VIR-DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE-DLIB
Ni komentarjev:
Objavite komentar