OTALEŽ PRI IDRIJI (Goriško).
Vir-Bogoljub 1913 februar Št.2
Ko smo lansko leto obhajali pri nas sv. misijon, nas je preč. o.Benvenut Winkler pri stanovskem govoru za dekleta navduševal za Marijino družbo. Njegova beseda je padla na rodovitna tla; kajti hitro se nas je mnogo zglasilo, z namenom, da bi se posvetile nebeški Kraljici. Ko smo se pri šestih pripravljavnih shodih natančneje poučile o M. D. in se zanjo primerno pripravile, bila je nedelja,22. decembra 1912, določena za ustanovitev. Slovesen sprejem 45 deklet v M. D. je izvršil preč. g. katehet Osvald iz Idrije, ki nam je v sprejemnem govoru slikal srečo Marijine hčere in nas vspodbujal k. vztrajnosti v dobrem. Ovrgel je pa obenem tudi vse ugovore proti M. D., kateri so bili nekateri farani spočetka zelo nasprotni, češ, čemu ta novotarija! Tako podučeni so sedaj drugačnega mnenja; in zanimanje za M. D. je tako živahno, da se dekleta, ki so nas do sedaj gledale le od daleč, že zglašajo za prihodnji sprejem. Marijine hčere! Zavedajmo se svoje važne naloge, ki je lastno posvečenje in apostolsko delovanje v domači fari!
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 20.3 1913 št.12
Vir-Primorski list 20.3 1913 št.12
Otalež. »Kat. slov. izobr. društvo v Otaležu« priredi Velikonočni ponedeljek, 24. t. m., popoldne hitro po blagoslovu
v prostorih g. Jereba društveno veselico. Na vsporedu je tudi narodna igra: »Stari in Mladi«, ali »Četrta božja
zapoved « . Zadnje delo pokojnega pesnika Medveda. Zato so sosedna društva vljudno vabljena, da si isti dan privoščijo svoj »Emavs« in nas obiščejo v obilnem številu. Odbor.
RADI HUDODELSTVA OSKRUMBE
Vir-Glas naroda(New York) 31.3 1913 ŠT 75
Se je zagovarjal pred okrožno sodnijo v Gorici 72 let stari vdovec in prevžitkar Ivan Vogrič iz Jazni pri Cerknem. Obtožen je, da je tekom zadnjih treh let večkrat spolno zlorabil svojo vnukinjo 8 letno Viktorijo Vogrič in sedaj 12 letno Marijo Mavri. Ker je pa treba novih poizvedb, se je razprava odnesla v poznejši čas. Vogrič, ki se je nahajal v preiskovalnem zaporu, je bil po razpravi spuščen na svobodo.
v prostorih g. Jereba društveno veselico. Na vsporedu je tudi narodna igra: »Stari in Mladi«, ali »Četrta božja
zapoved « . Zadnje delo pokojnega pesnika Medveda. Zato so sosedna društva vljudno vabljena, da si isti dan privoščijo svoj »Emavs« in nas obiščejo v obilnem številu. Odbor.
RADI HUDODELSTVA OSKRUMBE
Vir-Glas naroda(New York) 31.3 1913 ŠT 75
Se je zagovarjal pred okrožno sodnijo v Gorici 72 let stari vdovec in prevžitkar Ivan Vogrič iz Jazni pri Cerknem. Obtožen je, da je tekom zadnjih treh let večkrat spolno zlorabil svojo vnukinjo 8 letno Viktorijo Vogrič in sedaj 12 letno Marijo Mavri. Ker je pa treba novih poizvedb, se je razprava odnesla v poznejši čas. Vogrič, ki se je nahajal v preiskovalnem zaporu, je bil po razpravi spuščen na svobodo.
 | |||
|
Ivan Vogrič, star 74 let, je bil aretiran v Cerknem zaradi obtožb nenaravnega poželenja
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 10.4 1913 št.15
Vir-Primorski list 10.4 1913 št.15
Otalež. Veselica, ki jo je priredilo naše »Kat. slov. izob. društvo« 24. marca t. I., je izborno izpadla; posebno
se je Medvedova igra »Stari in Mladi« tako dovršeno igrala, da bi skoraj ne verjel, da so igralci same domače moči.
Veselična dvorana je bila tako napolnjena, da je moral marsikedo od ti, ne da bi se vdeležil prireditve . Ker nas
tudi sosednja društva radi skraj o slabega vremena niso mogla obiskati, se bo, na splošno željo, veselica z istim
vsporedom ponovila v nedeljo, 20. t. m. ob 2. uri popoldne, h kateri pričakuje obilo vdeležbe. Odbor.
se je Medvedova igra »Stari in Mladi« tako dovršeno igrala, da bi skoraj ne verjel, da so igralci same domače moči.
Veselična dvorana je bila tako napolnjena, da je moral marsikedo od ti, ne da bi se vdeležil prireditve . Ker nas
tudi sosednja društva radi skraj o slabega vremena niso mogla obiskati, se bo, na splošno željo, veselica z istim
vsporedom ponovila v nedeljo, 20. t. m. ob 2. uri popoldne, h kateri pričakuje obilo vdeležbe. Odbor.
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
Vir -Gorica 26.4 1913 št.32
Vir -Gorica 26.4 1913 št.32
C e r k n o.
Tu se je vršila razstava dne 18. t. m. na prostoru. ki je bil v ta namen pripravljen, Prignanih je bilo 15 bikov, 15 krav in 10 junic .Živina ie bila lepa. izreden napredek se je pokazal pri bikih. Komisija je priznala darila:
Tu se je vršila razstava dne 18. t. m. na prostoru. ki je bil v ta namen pripravljen, Prignanih je bilo 15 bikov, 15 krav in 10 junic .Živina ie bila lepa. izreden napredek se je pokazal pri bikih. Komisija je priznala darila:
Za bike:
Peter Kosmač Labinj 32 K 60. Ivan Mlakar. d. Novaki K 50. Andrej Močnik, Ravne 41. k 40. PETER ZAJEC, Lazce 65. K .30, Fran Špik. Zakriž ,30. K .30
Nagrade za iz. Koroškega vpeljane bike so dobili: Ivan Peternel. Cerkno 69. K 20, Franc Obid. Cerkno 100. K 20, Andrej Prebel, Straže 21. K 30
Za krave: ANDREJ ZAJEC . Plužne 35, K 50: Ivan Mlakar. D. Novaki 3 K 40, Anton Kosmač, Cerkno 47. K 30 Valentin Hadalin. Zakriž 14. K 30, Ignaz Kalan. Cerkno 35, K 25. Josip Plemel Cerkno K 25.
Nagrade za krave so dobili : Matej Foškan. Cerkno 68 K 10. Andrei ANDREJ ZAJEC . Plužne .35. K 10
Za junice : Fran Bevk. Cerkno 81. K 50. JERNEJ GOLOB . Plužne 237. K 45, Marija Rojc. D. Novaki 2. K 40. .Janez Rijavec. Sebrelje 3 K 30 .Martin Svet . Planina 58 K 25
Peter Kosmač Labinj 32 K 60. Ivan Mlakar. d. Novaki K 50. Andrej Močnik, Ravne 41. k 40. PETER ZAJEC, Lazce 65. K .30, Fran Špik. Zakriž ,30. K .30
Nagrade za iz. Koroškega vpeljane bike so dobili: Ivan Peternel. Cerkno 69. K 20, Franc Obid. Cerkno 100. K 20, Andrej Prebel, Straže 21. K 30
Za krave: ANDREJ ZAJEC . Plužne 35, K 50: Ivan Mlakar. D. Novaki 3 K 40, Anton Kosmač, Cerkno 47. K 30 Valentin Hadalin. Zakriž 14. K 30, Ignaz Kalan. Cerkno 35, K 25. Josip Plemel Cerkno K 25.
Nagrade za krave so dobili : Matej Foškan. Cerkno 68 K 10. Andrei ANDREJ ZAJEC . Plužne .35. K 10
Za junice : Fran Bevk. Cerkno 81. K 50. JERNEJ GOLOB . Plužne 237. K 45, Marija Rojc. D. Novaki 2. K 40. .Janez Rijavec. Sebrelje 3 K 30 .Martin Svet . Planina 58 K 25
IZ OTALEŽKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 10.6 1913 št.28
Iz Otaleža. Novo strujarsko glasilo »Novi Čas« se je pokazalo v svoji številki z dne 27. m. in. kot nov Mojzes,
ki bo rešil goriške Slovence in celo deželo iz sužnosti starih Faraonov . Ako bi že tako dobro ne poznali teh novih
junakov , bi jim že kaj verjeli; ker so se pa naša pota večkrat že križala, oglejmo si jih malo bliže. Ko so se leta
1907 bližale državnozborske volitve, takrat sta nastopila pri nas kot govornika dr. Knavs, sedanji obloški Abram
in domači kurat Buda. Kaj so takrat govorili. Dr. Gregorčiča so povzdigovali v sedma nebesa in stari Rimljani
bi na te govore gotovo uvrstili dr. Gregorčiča med svoje bogove. — Kaj pa sedaj? Dr. Gregorčič je sedaj ravno
tak kot takrat. Kjer more, pomaga in ne išče za to časti ne hvale ter gre mirno svojo pot. Njegovi nekdanji slavitelji pa bi ga kar v žlici vode utopili. Javno ga črnijo, če ravno niso vsi skupaj toliko žrtvovali za narod kakor on sam. Sedaj
so ga celo proglasili za izdajalca naroda . Tu jih vidite hinavce. Tukajšnji novo strujarski občinski odbornik je o priliki zadnjih občinskih volitev kakor ovca lazil okolo naših volivcev 1. razreda, da bi mu pomagali na tako zaželjeni sedež občinskega odbornika. In res je dobil vse glasove razun enega. Ko so se pa nekateri pritoževali zarad njegovega nastopa pri volitvi župana. je v cerkvi javno povedal, da je za svoje delovanje odgovoren le enemu (torej ne onim, ki so gojili zaupanje do njega in so ga za to izvolili?! Taki so menda vsi novostrujarji, varujmo se jih!) Kdor drugače misli, je rekel, je razkolnik. Ali naj torej take volimo, ki se skrivajo za enega, ako ne delajo kakor ljudstvo zahteva in kakor bi bilo prav ? ! Razkolniki postanejo potem možaki, ki so jim dali svoje pravice v roke ? ! Čujte, čujte! G. Abramu svetujemo, naj gre kandidirat na Kras, tam je še eno mesto prazno. Menda se Krasa ogiblje, ker ga tam , v njegovi domovini, dobro poznajo. Mi smo do grla siti tega terorizma. Oglejmo si poslance S. L. S., kako so
visoko učeni in ponižni, da jim novo strujarji niso vredni niti jermenov na čevljih privezati. Javo priznavajo, da so za svoje delovanje odgovorni volivcem . Novostrujarji pa so odgovorni za hujšljivi razdor, za zdražbo, za sovraštvo , ki so je prinesli v deželo, v občine, v družine. Vest jih mora že sedaj peči, a ko je zlo že pričelo svojo pot, ne neha, dokler ne pride poguba. »Novi« pravijo, da so za orlovsko organizacijo. A naš edini novostrujar je bil celi dve leti proti pravilom orlov. Gore smo navedli le male politične grehe naših novo strujarjev . Taki kot so naši, tako so menda tudi drugi.
ki bo rešil goriške Slovence in celo deželo iz sužnosti starih Faraonov . Ako bi že tako dobro ne poznali teh novih
junakov , bi jim že kaj verjeli; ker so se pa naša pota večkrat že križala, oglejmo si jih malo bliže. Ko so se leta
1907 bližale državnozborske volitve, takrat sta nastopila pri nas kot govornika dr. Knavs, sedanji obloški Abram
in domači kurat Buda. Kaj so takrat govorili. Dr. Gregorčiča so povzdigovali v sedma nebesa in stari Rimljani
bi na te govore gotovo uvrstili dr. Gregorčiča med svoje bogove. — Kaj pa sedaj? Dr. Gregorčič je sedaj ravno
tak kot takrat. Kjer more, pomaga in ne išče za to časti ne hvale ter gre mirno svojo pot. Njegovi nekdanji slavitelji pa bi ga kar v žlici vode utopili. Javno ga črnijo, če ravno niso vsi skupaj toliko žrtvovali za narod kakor on sam. Sedaj
so ga celo proglasili za izdajalca naroda . Tu jih vidite hinavce. Tukajšnji novo strujarski občinski odbornik je o priliki zadnjih občinskih volitev kakor ovca lazil okolo naših volivcev 1. razreda, da bi mu pomagali na tako zaželjeni sedež občinskega odbornika. In res je dobil vse glasove razun enega. Ko so se pa nekateri pritoževali zarad njegovega nastopa pri volitvi župana. je v cerkvi javno povedal, da je za svoje delovanje odgovoren le enemu (torej ne onim, ki so gojili zaupanje do njega in so ga za to izvolili?! Taki so menda vsi novostrujarji, varujmo se jih!) Kdor drugače misli, je rekel, je razkolnik. Ali naj torej take volimo, ki se skrivajo za enega, ako ne delajo kakor ljudstvo zahteva in kakor bi bilo prav ? ! Razkolniki postanejo potem možaki, ki so jim dali svoje pravice v roke ? ! Čujte, čujte! G. Abramu svetujemo, naj gre kandidirat na Kras, tam je še eno mesto prazno. Menda se Krasa ogiblje, ker ga tam , v njegovi domovini, dobro poznajo. Mi smo do grla siti tega terorizma. Oglejmo si poslance S. L. S., kako so
visoko učeni in ponižni, da jim novo strujarji niso vredni niti jermenov na čevljih privezati. Javo priznavajo, da so za svoje delovanje odgovorni volivcem . Novostrujarji pa so odgovorni za hujšljivi razdor, za zdražbo, za sovraštvo , ki so je prinesli v deželo, v občine, v družine. Vest jih mora že sedaj peči, a ko je zlo že pričelo svojo pot, ne neha, dokler ne pride poguba. »Novi« pravijo, da so za orlovsko organizacijo. A naš edini novostrujar je bil celi dve leti proti pravilom orlov. Gore smo navedli le male politične grehe naših novo strujarjev . Taki kot so naši, tako so menda tudi drugi.
Zato, otaleški volivci, dne 13. t. m. vsi kot en mož pogumno in z odprtim čelom v boj za naše stare, izkušene, zaslužne in vnete ljudske zastopnike, ki jih priporoča naš stari »Primorski List«.
IZ CERKLJANSKEGA OKOLIŠA
Vir-Primorski list 10.6 1913 št.28
Plužnje pri Otaležu. Pri nas je neki neimenovani posestnik, ki se prišteva v vrsto novo strujarjev . Ta mladi mož razlaga svojo novo naprednost nam sovaščanom na vse mogoče načine. Mi bi mu pa svetovali, da naj rajši gre v svoj hlev večkrat in naj bolj natanko pogleda okoli troje živinčet, da se mu ne bo spet odgrnila za vrat kake enoletne telice veriga, drugič naj jo rajši poveča, da mu je ne bo treba do krvi trgati od vratu in mu tako ne bo treba naglo teči k zavarovalnici goveje živine za slučaj morebitne škode. To mu torej svetujem o, drugače pa naj nas pusti v miru s svojo modrostjo. Pač čuden slučaj za našega novostrujarja.
Vaščan.
Vaščan.
.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 18.9 1913 št.38
Vir-Primorski list 18.9 1913 št.38
Županstvu Cerkno se je nakazal znesek 600 K kot prvi obrok deželne podpore za zgradbo občinskega vodovoda v Gorenjih in Dolenjih Jaznah .
PLUŽNJE
Vir-Goriški list 5.3 1914 št.5
Prostovoljno gas. društvo v Plužnjah je priredilo 22. t. m. kot po navadi svojo predpustno veselico, katera je jako izborno uspela tako v materjalnem kakor tudi v moralnem oziru. Zahvaljujemo se udeleženci posebno g. učitelju Hubertu Močnik, ki nam je v daljšem govoru orisal pomen prekoristnega društva, od svojega začetka in do danes. Hvala mu! Zahvaljujemo se tudi igralcem, ki so nam nudili z odra tako prijeten užitek.
VEČ OSEB JE OPEHARIL
Vir-Goriški list 30.4 1914 št.13
Več oseb je opeharil neki 23 letni Kogoj iz Laz in sicer za večje svote denarja. Klatil se je po Gorici. in po okolici. Pred sodiščem so mu prisodili 8 mesecev zapora.
POŠTNE RAZMERE V IDRIJSKI OKOLICI
Vir-Slovenec 4.5 1914 št.100
Vaš dopisnik v Spodnji Idriji je priobčil pretekli teden jako upravičeno pritožbo proti poštnim razmeram, ki pa ne veljajo samo za Spodnjo Idrijo, temveč tudi za druge vasi po naši okolici. Zavratec, Gora, Ledine, Vojsko, Otaleži so jako obširne župnije, pa nimajo drugega kakor navadne nabiralnike ali pa še teh ne. Pismo iz Idrije v Otaleži rabi tri dni, ker ga peljejo najprej v Cerkno, potem šele ga neso iz Cerknega v Otalež. Enako je z vozom: avtomobile imamo že okoli 2 leti, pošto pa še vedno s starimi kljuseti prevaža; posebno vzoren je pa vozni red. Ako se pelješ iz Idrije v Sv. Lucijo greš popoldne ob 3/4 1. uro in prideš zvečer okoli sedme na postajo; če pa hočeš nazaj v Idrijo pa moraš zjutraj zgodaj iz sv. Lucije v Cerkno, potem je počitek, kajti nadaljevanje v Idrijo je šele drugi dan ob 5. uri zjutraj, tako da prideš iz sv. Lucije v Berlin prej kakor v 10 km oddaljeno Idrijo, ako se na pošto zanašaš, kajti voz bi le zopet peljal 20 do 30 km. Iz tega sledi, da se naše tržaško ravnateljstvo prav nič ne briga za javni napredek, kajti kljub temu, da imamo avtomobile in vozi železnica po Tolminskem v Gorico, je. poštna zveza še danes taka, kot takrat, ko ni bilo še bencina . Vsi smo torej v tem edini, da bi bilo treba naši poštni direkciji nekoliko več modernega duha, vsaj toliko, kakor ga imajo podobne oblasti po drugih kronovinah.
OTALEŽ
Vir-Goriški list 18.6 1914 št.20
Našemu dosedanjemu kuratu preč. g. V. Budi se o priliki, ko je odšel na 6 mesečni dopust vsled bolehnosti, prav prisrčno zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost, ki ju je imel za nas, ter mu želimo, da bi mu Bog kmalu povrnil ljubo zdravje. Preč. g. Budo je prišel k nam nadomestovat preč. g. Jos. Kos, župni upravitelj v Tribuši. Pritrkovanje zvonov je dne 8. t. m. naznanjalo prihod novega dušnega pastirja. Sprejema pa ni bilo, ker ni bil napovedan prihod. Preč. g. kuratu želimo, da bi se dobro počutil med nami in da bi z gorečo ljubeznijo deloval za naš dušni blagor.
LAZCE PRI OTALEŽU 30.7 1914 Št.28
Vir-Goriški list
Dne 15. t. m. ob 2. uri pop. je začeto goreti iz neznanega vzroka v hlevu Jožefa Kofola v Lazcu. Ogenj se je takoj razširil tako, da je zgorel kozolec ki je s hlevom z gospodarskim orodjem in s krmo vred pogorel do tal. Ljudje so se ravno nahajali na polju. Ko so zaslišali glas zvona, prihiteli so na lice mesta in pridno pomagali požarni brambi iz Pluženj, ki je takoj prispela na pomoč. Da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja, se je zahvaliti požrtvovalnosti požarne brambe ter vaščanov. Ker v Lazcu vedno pomanjkuje voda, morali so po njo v Plužnje. Pri tem delu se je največ izkazal naš učitelj g. Močnik. Pogorelec je bil zavarovan za 1.200 K pri »Slov. Vzajemni zavarovalnici«, ki je zavarovalnino takoj in celo plačala.
OTALEŽ NA GORIŠKEM
Vir-Bogoljub 9.9 1914 št,9
Iz našega solnčnega kraja se le malo sporoča v cenj. »Bogoljubu«, .zlasti o Marijini družbi, ki se je začela prav lepo razcvitati pod vodstvom vlč. g. V. Buda, pa žalibog, da nas je moral zapustiti radi bolezni in iti v začasni pokoj. Ustanovil je tudi Marijin vrtec za deklice, ki šteje že lepo število rožic. — 8. junija smo dobili novega duhovnega pastirja vlč. g. Josipa Kos, ki se je z vso vnemo in ljubeznijo oprijel vodstva M. D. Na dan sv. Alojzija smo imeli zopet shod, ki ga prej skozi tri mesce ni bilo. Ta dan je bilo tudi češčenje svetega Rešnjega Telesa in med sveto mašo slovesno sv. obhajilo. V velikem številu tudi k nam prihaja »Bogoljub«, ki nas budi in uči lepo krščansko živeti.
NOVICE
Vir-Novi čas(Gorica)22.10 1914 št 43
Zlata maša v Škofji Loki. Ravno ob času, ko se cel svet nahaja v orožju , je obhajal nedeljo 4. okt. ob 8. uri v urš. cerkvi v Škofji Loki zlato mašo žele -zen, jeklen mož preč gč župnik Janez N. Wester. Ko je pred 50 leti na roženvenško nedeljo na toliko opevanem blejskem otoku prvi stopil pred božji oltar, je odšel za kaplana v Cerkno na Goriškem, čez 7 let pa prevzel službo duhovnega pastirja v Otaležu, kjer je neumorno deloval nad 34 let. Kdor je hodil po teh slikovitih krajih, je opazoval proti Vojskemu pozimi skoro nedostopne visočine in rebra s posameznimi hišami, ta v e , kako silno težavna je tu služba duhovnega pastirja , zlasti v burji, snegu in zametih. »Zakaj ste me semkaj poslali« zdihoval je zlatomašni k prve mesece proti tedanjemu dekanu Jermanu , »do cerkve imam po strmini 20 minut in sv. Katarin nima druzega k o prazne stene? « Kako se je na to vsestranskega dela junaško poprijel, dokazujejo na vse prav lepo izdelane ceste in pota , sredi njih pa krasna cerkev , gotovo ena najlepših na Goriškem. Zlatomašniku želimo še dolgo let toli zasluženi pokoj.
Vir-Bogoljub 9.9 1914 št,9
Iz našega solnčnega kraja se le malo sporoča v cenj. »Bogoljubu«, .zlasti o Marijini družbi, ki se je začela prav lepo razcvitati pod vodstvom vlč. g. V. Buda, pa žalibog, da nas je moral zapustiti radi bolezni in iti v začasni pokoj. Ustanovil je tudi Marijin vrtec za deklice, ki šteje že lepo število rožic. — 8. junija smo dobili novega duhovnega pastirja vlč. g. Josipa Kos, ki se je z vso vnemo in ljubeznijo oprijel vodstva M. D. Na dan sv. Alojzija smo imeli zopet shod, ki ga prej skozi tri mesce ni bilo. Ta dan je bilo tudi češčenje svetega Rešnjega Telesa in med sveto mašo slovesno sv. obhajilo. V velikem številu tudi k nam prihaja »Bogoljub«, ki nas budi in uči lepo krščansko živeti.
NOVICE
Vir-Novi čas(Gorica)22.10 1914 št 43
Zlata maša v Škofji Loki. Ravno ob času, ko se cel svet nahaja v orožju , je obhajal nedeljo 4. okt. ob 8. uri v urš. cerkvi v Škofji Loki zlato mašo žele -zen, jeklen mož preč gč župnik Janez N. Wester. Ko je pred 50 leti na roženvenško nedeljo na toliko opevanem blejskem otoku prvi stopil pred božji oltar, je odšel za kaplana v Cerkno na Goriškem, čez 7 let pa prevzel službo duhovnega pastirja v Otaležu, kjer je neumorno deloval nad 34 let. Kdor je hodil po teh slikovitih krajih, je opazoval proti Vojskemu pozimi skoro nedostopne visočine in rebra s posameznimi hišami, ta v e , kako silno težavna je tu služba duhovnega pastirja , zlasti v burji, snegu in zametih. »Zakaj ste me semkaj poslali« zdihoval je zlatomašni k prve mesece proti tedanjemu dekanu Jermanu , »do cerkve imam po strmini 20 minut in sv. Katarin nima druzega k o prazne stene? « Kako se je na to vsestranskega dela junaško poprijel, dokazujejo na vse prav lepo izdelane ceste in pota , sredi njih pa krasna cerkev , gotovo ena najlepših na Goriškem. Zlatomašniku želimo še dolgo let toli zasluženi pokoj.
DAR VOJAKOM
Vir-Goriški list 5.11 1914 št.42
Po zaslugi Andreja Zajca, posestnika in gostilničarja iz Pluženj, so darovali gg. Andrej Zajec, Iv. Bogataj, Marija Kacin in Roza Peternelj iz Pluženj, Janez Brejec, Valentin Zajec, Štefanija Seljak in Anton Močnik iz Otaleža, okrog 100 kg suhih češpelj, ki se jih je odposlalo slovenskemu oddelku Rdečega križa v Gorici. Tem potem bodi izražena srčna hvala vsem darovalcem in Valentin Bizjaku za sušenje istih.
IZ OTALEŽA
Vir-Goriški list 17.12 1914 št.48
Vodstvu tuk. šole so darovali posestniki vasi Otaleža in Jazen znesek 23 K 60 h, kateri se je uporabil za nakup volne in toplega perilnega blaga. Ker na tuk. šoli letos še nimamo pouka v ženskih ročnih delih, pletejo in šivajo učenke izven šolskega pouka. Pletivo, kakor tudi perilo bo kmalu izvršeno, nakar ga tuk. vodstvo odpošlje na naslov: Kriegsfursorgeamt des k. k. Kriegsministeriums na Dunaj. - Srčna bodi hvala vsem darovalcem! Voditelj.
DAROVI
Za naše vojake.
Vir-Novi čas(Gorica)3.12 1914 št.49
Otalež .Jos. Kos, kurat zbrala Marijina družba, 13 klopcev volne, 1 zajčjo kožo. 1 odeja, 1 rjuha.
Za naše vojake.
Vir-Novi čas(Gorica)3.12 1914 št.49
Otalež .Jos. Kos, kurat zbrala Marijina družba, 13 klopcev volne, 1 zajčjo kožo. 1 odeja, 1 rjuha.
Ottales(Otalež) in Lasic(Lazec) in Jaspine(Jazne)na Avstrijskem vojaškem zemljevidu iz leta 1915
GIBANJE LJUDSTVA l. 1914.
Vir-Novi čas (Gorica)14.1 1915 št.3
V duhovniji Otalež jih je bilo rojeni .l 1914 51, in sicer 30 možkega in 20 ženskega spola; umrlo jih je 34, 17 ž. in 17
m.; poročenih bilo 6 parov . Število duš;1227. Število obhajil :5000. Štiri vojake je že objel angelj miru na bojnem polju. O treh nam je znano, da so v vojnem ujetništvu v Sibiriji, v Krasnojarsku in Atkarsku .
NOVICE IZ OTALEŽAVir-Novi čas (Gorica)14.1 1915 št.3
V duhovniji Otalež jih je bilo rojeni .l 1914 51, in sicer 30 možkega in 20 ženskega spola; umrlo jih je 34, 17 ž. in 17
m.; poročenih bilo 6 parov . Število duš;1227. Število obhajil :5000. Štiri vojake je že objel angelj miru na bojnem polju. O treh nam je znano, da so v vojnem ujetništvu v Sibiriji, v Krasnojarsku in Atkarsku .
Vir-Novi čas(Gorica)4.3 1915 št.10
Poročajo nam :Umrl je Radeckijev veteran Ivan Brejc v 85 letu starosti. — V ruskem ujetništvu imamo 5 vojakov , — kolikor nam je do sedaj znan o — in sicer v Atkarsku , Gouv. Saratowsk v Tomsku in Petropavlovsku v daljni Sibiriji. — Življenje so dali za cesarja in domovino do sedaj že trije. — V Gor. Jaznah h št. 101 in 102 od družine Jerneja Mlakar in Ivana Mlakar so po štirje sinovi pri vojakih.Do sedaj so še vsi zdravi. Od mnogih vojakov že več mesecev ni nobenega sporočila. — V Plužnjah pri Otaležu so udrli tatovi skozi steno v klet hšt.44. Gospodar te hiše je padel v vojski.Zapuščena udova je morala prestati še ta strah in nesrečo . Pokradli so več mesnine in moke. Tatovi so bili domači »tički«,ki so sedaj že shranjeni v »špehkamri« v Cerknem . — Zime letos noče biti konca.Vse je še pod snegom . Bilo je leto s snega 80 cm ; bolj visoko pri nekaterih kmetih ga je bilo celo 7 pedi. — Knjižnica izobr. društva , ki šteje 400 knjig se je prenesla v župnijske prostore , kjer se posojujejo udom knjige vsak o nedeljo posv . maši. — Število udov družbe sv . Mohora se je pri nas pomnožilo za 10 udov.
RADECKIJEV VETERAN UMRL
Vir-Slovenec 4.3 1915 št 51
V Otaležu na Goriškem je umrl Radeckijev veteran Ivan Brejc v 85 letu
starosti.
TATOVI
Vir-Slovenec 4.3 1915 št 51
V Plužnjah pri Otaležu so tatovi vdrli v klet hiše št. 44 in pokradli več mesnine in moke. Gospodar te hiše je
padel v vojski. Zapuščena vdova je morala prestati še to nesrečo in strah. Tatovi, ki so domačini, so že pod ključem.
padel v vojski. Zapuščena vdova je morala prestati še to nesrečo in strah. Tatovi, ki so domačini, so že pod ključem.
SNEGA
Vir-Slovenec 4.3 1915 št 51
je bilo letos v Otaležkih hribih 80 cm, v višjih legah celo 7 pedi.
VESTI IZ GORIŠKE
Vir-Edinost(Trst) 7.3 1915 št.66
Vir-Edinost(Trst) 7.3 1915 št.66
Tatovi so bili udrli v klet hiše st. 44 v Plužnjah pri Otaležu na Cerkljanskem. Pokradli so nekaj moke in mesa. Tatove pa so kmalu prijeli in jih izročili sodišču. Gospodar te hiše je padel na bojnem polju .
CERKNO
Vir-Goriški list 29.4 1915 št.17
Padel je na bojnem polju Tratnik Luka, inf. 7. polka, doma s Cerkljanskega. Rojen je bil 1. 1875, umrl je 24. febr. 1915.
OTALEŽ
Vir-Domoljub 20.05.1915 letnik 28, številka 20
V Jaznah pri Otaležu je umrla zelo pridna, krščanska gospodinja Marijana Rejec. Zapušča osem nedoraslih otrok. Ponesrečila je v gozdu, ko so sekali drva. Bog bodi milostljiv dobri materi! lz ruskega ujetništva se kar zaporedoma oglašajo naši vojaki. Pišejo, da nobenega pisma ne dobijo od doma, dasiravno se jim pisma pošiljajo. Dosedaj jih je že kakih 20 po številu v ujetništvu, padli pa so štirje. Sadje dobro obeta, vse je v cvetju. Nek »pijanček« je kar zavriskal od veselja v nadi »še ga bomo pili«; zjokal se pa je pri govorici, da bodo kotle pobrali. Binkoštni ponedeljek bodo tukaj pri nas slovesno blagoslovili zastavo Marijine družbe. Slovesnost bode ob 2. uri popoldne, h kateri so uljudno vabijo vse sosedne Marijine družbe iz Cerkna, Novakov, Nove Oselice, iz Leskovce, Žirov, Ledin, Idrije, Sp. Idrije.
ZOPET DUHOVNIK UMRL
Vir-Slovenec 22.7 1915 št.164
V najlepših letih je smrt pokosila bivšega vikarja v Otaležu pri Idriji, č. g. Vinkota Buda, duhovnika goriške nadškofije. Kar misliti si ne moremo, da je bolezen zlomila tega korenjaka. Bolehati je pričel jeseni 1913, lani stopil v začasni pokoj; da si opomore, je obiskaval razna zdravilišča, umreti pa je prišel na ljubo mu Cerkljansko, V Otaležu je bil zelo agilen. Sezidal je prepotrebno novo župnišče blizu župne cerkve, ustanovil hranilnico, dekliško Marijino družbo, s katero je imel največje veselje, ter šel župljanom v vsem na roke. Duhovnikom je bil ljubezniv tovariš. Umrl je dne 21. julija ob 3. uri zjutraj in bo pokopan 23. julija dopoldne v Cerknem. Počivaj v miru, dobri Vinko!
NOVICE
Vir-Novi čas (Gorica) 24.7 1915 št.21
Veleč. gosp. Vinko Buda, zač. vpokojeni kurat je umrl nenadoma dne 21. t. m. v Cerknem v najboljši moški dobi 40 let. 12. t. m. se je povrnil iz Dol. Toplic v Cerkno, drugi dan še maševal, zvečer pa padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Kje si je nakopal prej tako krepki g. Vinko bolezen, na kateri je trpel nad 1 leto in pol, sam ni vedel. Imel je težko službo: 5 let kaplan v Cerknem, 9 let kurat v Otaležu, a nazadnje nekaj časa tudi vodja slov. Alojzijevišča. Bil je zelo priden delavec, v vinogradu Gosp , več let tudi obč. starešina ter sploh vnet za časni in večni blagor svojega ljudstva. Bodi m Bog plačnik za trud in dele ; mi pa molimo zanj ki ga bom o težko pogrešali! R. i. P.
OTALEŽ.
Vir-Bogoljub 1915 julij. Št.7
Naša Marijina družba je dobila toliko zaželjeno zastavo, delo baronice M. Spann v Gorici, katera se je slovesno blagoslovila na binkoštni ponedeljek popoldne. Novo zastavo so prišle pozdravit vse sosedne Marijine družbe iz Cerkna, Nove Oselice, Žirov, Ledin, mesta Idrije in od Sp. Idrije s svojimi zastavami. Sprevod, ki se je pomikal od župnišča v cerkev med slovesnim pritrkavanjem zvonov, je bil veličasten. Slavnostni, času in zastavi primerni cerkveni govor gospoda Fr. Oswalda, mestnega kateheta v Idriji, je globoko ganil srca vseh navzočih. Nato je blagoslovil zastavo domači g. kurat. Navzočih je bilo pet duhovnikov. Pevci iz raznih Marijinih družb so prepevali Marijine pesmi pri vrnitvi iz cerkve, ko so morali zvonovi vsled oblastvene prepovedi že utihniti. Dan 24. maj 1915. pa ostane zgodovinski za otaležko Marijino družbo, s krvjo in obenem zlatimi črkami napisan v domači zgodovini, ko se je zastava blagoslovila v tako viharnem času.
OTALEŽ
Vir-Bogoljub Marec 1916 št.3
Vseh članic šteje sedaj naša družba 60. V preteklem letu je bil tretji sprejem» Bogoljuba« imamo povečini vse naročene, če ga katera nima, si ga izposodi pri drugi. Pogostnega sv. obhajila se pridno udeležujemo, dasi imajo nekatere več kot eno uro hoda do cerkve. Ob nedeljah se vadimo v petju, pojemo pri shodih in pri molitvenih urah, »Bogoljub« je to tudi že večkrat poudarjal: kdor lepo pobožno zapoje, ta dvakrat moli. Pa v naši Marijini družbi se to še premalo vpošteva. Nekoč smo bili v sosednji fari, ko so članice Marijine družbe imele češčenje presv. Rešnjega Telesa in so vmes pele družbene in druge primerne pesmi. To lepo navado smo vpeljali tudi pri nas, toda nekaterim se to čudno in smešno zdi, češ: pa že zopet nekaj novega! Dekleta, malo več zanimanja za petje! Pri shodih lahko vsaka poje, katera ima količkaj posluha, družbene pesmi. Malo več edinosti je treba, da bomo v resnici tudi čutili to, kar pesem izraža.
OTALEŽ
Vir-Bogoljub Marec 1916 št.3
Vseh članic šteje sedaj naša družba 60. V preteklem letu je bil tretji sprejem» Bogoljuba« imamo povečini vse naročene, če ga katera nima, si ga izposodi pri drugi. Pogostnega sv. obhajila se pridno udeležujemo, dasi imajo nekatere več kot eno uro hoda do cerkve. Ob nedeljah se vadimo v petju, pojemo pri shodih in pri molitvenih urah, »Bogoljub« je to tudi že večkrat poudarjal: kdor lepo pobožno zapoje, ta dvakrat moli. Pa v naši Marijini družbi se to še premalo vpošteva. Nekoč smo bili v sosednji fari, ko so članice Marijine družbe imele češčenje presv. Rešnjega Telesa in so vmes pele družbene in druge primerne pesmi. To lepo navado smo vpeljali tudi pri nas, toda nekaterim se to čudno in smešno zdi, češ: pa že zopet nekaj novega! Dekleta, malo več zanimanja za petje! Pri shodih lahko vsaka poje, katera ima količkaj posluha, družbene pesmi. Malo več edinosti je treba, da bomo v resnici tudi čutili to, kar pesem izraža.
PRIMORSKE NOVICE
Vir-Slovenec 16.10 1915 št.237
Č.g. Ivan Podobnik, vikar v Gradnem (Brda) pisal je g, kuratu Jos. Kos-u v Otalež: »Jaz sem dosedaj zdrav na svojem mestu. Upam, da ti gre dobro. Pozdrav vsem znancem, posebno duhovnikom in mojim domačim. Srčnim pozdravom tvoj Ivan Podobnik, vikar Gradno, via Dolegna, Udine. Pismo je datirano z dne 20. sept. 1915, došlo pa je v roko podpisanemu skozi Švico (Rdeč i križ) dne 12. okt. 1915, Gospod Podobnik je pisal dopisnico tudi g. Antonu Vuku, poslovodju čevljarske zadruge v Mirni, sedaj v Vrbovcu,
Dopisnica poslana iz pomožne pošte Otalež preko pošte Cerkno(16.4 1916) v Slap ob IdrijciVESTI IZ PRIMORSKIH DEŽEL
Vir-Slovenski narod 1.7 1916 št.148
Stanko Trdan .Po dolgih devetnajstih mesecih je došlo na sodnijo v Cerknem na Goriškem uradno obvestilo. da je umri že dne 21. novembra 1914 v rezervni bolnišnici v Felzovskoju na Ogrskem Stanko Trdan, učitelj v Otaležu pri Cerknem, star 25 let. V vojaško službovanje je bil poklican takoj ob prvi mobilizaciji ter je odšel s svojim polkom na rusko fronto. Po njem žaluje velik, velik krog njegovih prijateljev, stanovskih tovarišev In sokolskih bratov. Njegov odkriti in neomajni značaj, njegova požrtvovalna požrtvovalnost . Njegova iskrena, plodovita domovinska ljubezen in stanovska zavednost ter resnična navdušenost za ideale in kreposti Sokolstva — vse te prelepe lastnosti so mu odpirale pota v vse kroge in v vsako srce! Cesta njegovega učiteljevanja je bila težka in kamenita. Pokojni Trdan je bil zvest član svojim stanovskim organizacijam in »Sokola« v Cerknem, kjer je z vsem svojim bitjem in žitjem vplival vsestransko poživljajoče in izpodbudno. V telovadnici, pri izobraževalnem in šolskem delu ter v društvenem in župnem trobentaškem zboru je služil tovarišem in bratom vedno za zgled, kako je treba sveti domovini sveto služiti! Resnično, pokojni Stanko Trdan je bil vzor slovenskega učitelja in slovenskega Sokola! Povsod nam bo sedaj in v bodoče našega dragega Stanka manjkalo. Osamelo zre njegova šola dol v slikoviti slovenski svet, koder so hodila njegova peta, ki jih je ljubezen njegovega srca naravnavala vsepovsod, kjer je bilo treba z delom požrtvovalno služiti narodu in domovini, da jima ostanejo lepši čaši! Steza ljubezni in bratstva ga je dovedla tudi v naša srca. kjer živi in živ ostane! Slava junaku — učitelju —Sokolu!
VOJAŠKI POZDRAVI
Vir-Slovenec 28.8 1916 št 196
Vsem znancem in prijateljem po Kranjskem in Primorskem pošilja srčne pozdrave Ivan Ambrožič iz Otaleža, bivši zid. polir pri
g. Jos. Kacinu.
Vsem znancem in prijateljem po Kranjskem in Primorskem pošilja srčne pozdrave Ivan Ambrožič iz Otaleža, bivši zid. polir pri
g. Jos. Kacinu.
RAD BI IZVEDEL
Vir-Glas naroda (New York)28.12 1916 št.280
Rad bi zvedel za svojega bratranca FRANKA VEHAR, doma Otaleža na Primorskem. Zadnjič mi je pisal pred šestimi leti iz La Salle 111 in od onega časa nisem slišal ničesar o njem. Ako kdo od cenjenih rojakov ve za njegov naslov, prosim da mi ga blagovoli naznaniti, še bolj mi bo pa drago, če se mi sam javi, ker mu imam nekaj važnega poročati. John Eržen box 222, Imperial. Pa!
PRIMORSKE NOVICE
Vir-Slovenec 12.5 1917 št.109
Ponesrečil je pri širjenju ceste Slap-Želin na Goriškem tamošnji 62 let stari delavec-miner Jakob Kogoj iz Lazeča šte.176 obč. Cerkno. Ko je položil v vdolbino neke skale dinamit ,da bi jo raztrelil, isti ni eksplodiral, vsled česar je šel tja ,da bi navedeno raztrelilno snov dvignil iz vdolbine .Med tem pa je nastale eksplozija, ter je utrpel težko poškodbo na desni roki. Zdravi se v Ljubljanski deželni bolnici.
VIR-DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE-DLIB
Ni komentarjev:
Objavite komentar