sreda, 21. september 2016

Učitelj in trgovec Gašpar Likar

Gašpar ( Gašper) Likar - Učitelj , ustanovitelj Tolminskega učiteljskega društva , član Slovenskega narodno političnega društva Sloga , zastopnik banke Slavija v Gorici, član Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici, član Goriškega Sokola,  predsednik katoliškega delavskega društva in trgovec.




Vir-Soča  14.12 1888 št.50


 



Rojen 3.1 leta  1844 v Otaležu na Cerkljanskem. Starša Mihael Likar in Ana Pirih .Umrl 4.1 leta 1908 v Gorici.

Rojstni list 



Izšolal se je v Idriji. Pripravniški tečaj v Idriji obiskoval v letih 1862-1863. Učiteljeval je na Krasu v Škrbini in dvakrat v Cerknem. 


Vir- Soča 5.3 1974 št.10


Leta 1880 zaradi bolezni opusti učiteljsko službo . Da bi se opomogel, so mu dali službo pisarja pri okrajnem. šolskem svetu. Vendar je leta 1883 odstopil s tega položaja.

Vir-Soča 7.12 1883 št.47

Odgovor zastopnika okrajnega šolskega sveta na Likarjev odstop


Vir-Soča 21.12 1883 .št.51




 Ko si je polagoma toliko utrdil zdravje da je mogel zopet učiti , je leta 1883 v Cerknem nadomestil obolelega voditelja Grželja. Vodil je provizorno tudi šolo na Grahovem. Dne 6. nov. 1884 je bil premeščen na Št. Viško goro. Meseca avgusta 1885 je odšel v zaslužen pokoj.. Tega leta umre tudi njegova žena.

Vir-Soča 27.3 1885 št.13

Poznan je bil tudi po radodarnosti in tako je večkrat daroval denar ali razne šolske potrebščine za razne ustanove  in rad je priskočil na pomoč, pomoči potrebnim .

Vir-Soča 28. 8 1885 št.35



Leta 1887 postane glavni urednik časopisa Soča. Vendar že leto dni pozneje po sporu z Andrejem Gaberščekom zapusti mesto urednika. Andrej Gaberšček  slovenski publicist, založnik, urednik, politik in časnikar v knjigi Goriški slovenci zapiše --  "Likar je bil sicer poln dobre volje, a za urednika ni bil sposoben. Bil je sila neokreten in je tudi vse okoli sebe gledal skozi očala svoje prodajalnice. Uredništvo mu je delalo silno veliko preglavice. - Naprosil me je takoj za sodelovanje, in jaz sem se odzval ter mu pošiljal neprestano članke, dopise, notice, kolikor sem jih sploh mogel nabrati izraznih čeških in hrvatskih listov, ki sem jih takrat dobival. To je trajalo dobro leto do konca julija 1888., ko je Gregorčič moral uredništvo zopet vzeti v svoje roke ."

Sta pa že leta 1889  kljub zameram Likar in Gaberšček spet sodelovala. V  novo ustanovljenem časopisu Nova Soča, ki ga je izdajal in urejal  Gaberšček  je glavno mesto urednika časopisa Gorica - lista za trgovino ,obrtnijo , kmetijstvo in narodno gospodarstvo, ki je izhajal vsak drugi in zadnji petek v mesecu , kot brezplačna priloga " Novi Soči " prevzel Gašpar Likar. Njuno sodelovanje je trajalo do leta 1892, ko je časopis Nova Soča prenehal izhajat in na plano so privrele stare zamere in Gabršček in Likar sta ubrala vsak svojo pot. 

O zamerah, ki sta jih gojila  Likar in Gabršček eden do drugega pa sta redno poročala v časopisih Gorica, Primorski list, Soča in Nova Soča. Tako lahko preberemo v dopisu, ki ga je 30.10 1897 poslal Likar časopisu Primorski list ,Gašparjev odgovor Gabrščku na njegovo " nemoralno izjavo."

IZJAVA

-----Trgovec g. Gašpar Likar je zajahal bojevitega konja in ne udriha le po podjetjih g. Jeretiča in mojih marveč tudi po najinih osebah. Ne g. Jeretič in ne jaz se ne bova spuščala ž njim v polemiko. Vodja moje tiskarne, izzvan od g. Likarja. je dal " opgovor"  iz katerega je jasno, kakošne vrednosti so Likarjeve trditve v stvarnem pogledu. — Ako je pa še kje kak Slovenec, ki bi ne vedel, kako je s tem g. Likarjem in njegovimi večnimi srboritostimi tu v Gorici, in bi se rad natanje poučil o njem, naj se oglasi bodisi pri meni ali pri drugih znanih odličnjakih, če hoče tudi pri narodnih voditeljih itd. pa izve dovolj, z dokazi mu bo tudi postreženo. Jaz se ž njim ne bom prepiral po listih, tudi ne v „Soči“, ker je prostora škoda — in čitatelji tudi večinoma že sami vedo, kdo je Gašpar Likar in kakošen je njegov drugi „jaz“, ki mu ne da nikoli miru in vsled katerega je postal osamljen v družbi goriških Slovencev." — A . Gabršček.

To in nič druzega ni mogel vedno bojeviti in še nikdar ugnani polemikar Gabršček povedati na moje „poslano“. Vedno je imela *Soča“ dovolj prostora za napade, polemiko, blatenja in izzivan ja ; tudi proti meni že 5 let donaša spletke, podtikanja in laži, a zdaj, ko g. Gabršček vidi, da sem se odločil za resen odpor, izjavlja, da je v „Soči“ škoda prostora za polemiko in hoče uvesti proti meni najpodleji način moralnega bojevanja ter vabi Slovence k sebi, da jim bi meni za hrbtom tihotapno nadaljeval v "Soči" pričeto nečedno delo.

S tem je Gabršček sam razumnikom dovolj jasno pokazal, kaj zna in jim razkrinkal svoj značaj.

Kdor je kaj pošten in značajen mož ne išče in ne trpi zahrbtnega obrekovanja, ampak kedar je treba, govori določno in javno zadevajočemu v brk. G. Gabršček pa hoče zanaprej tihotapiti, da bi jaz ne vedel kako braniti se in da bi se njemu ne bilo treba zagovarjati in opravičevati.

Sicer pa je g. Gabršček iz mojega poslanega gotovo tudi uvidel, da imam povedati še ,,preveč novega", zato se je — umaknil. Vrh tega je uvidel, da izkoriščevanja in zlorabe narodnosti ne more javno zagovarjati proti meni. Ako bi jaz imel le nekoliko tistih narodnostnih grehov, ki jih imajo nekeri od g. Gabrščeka priporočevani gospodje potem bi se on gotovo ne izgovarjal, da je prostora v "Soči" škoda za polemiko, ampak napolnjeval bi neprenehoma njene predale ter bi me neusmiljeno razmesarjal in gotovo tudi lahko uničil.

Onim gospodom, ki so mi zadnje dni zagotavljali, da mi vsi krogi goriških Slovencev priznavajo moralno zmago nad g. Gabrščekom in mi rekli, da lahko opustim napovedana pojasnila, opomnim, da moja natančna pojasnila so zdaj tem potrebneja, k er ne bom vedel, da bi se mogel samo proti onemu zagovarjati in braniti, kar bo pripovedoval g. Gabršček ali kak njegov vreden privrženec tistim, ki ga bodo hoteli poslušati.

Sicer pa vendar hočem s pojasnili toliko časa počakati, da nekoliko izvem, kaj in kako se bode uganjalo meni za hrbtom. V Gorici, 18. oktobra 1897. G. Likar trgovec.


Leta 1888 Likar v Gorici odpre prvo slovensko prodajalno šolskih in pisarniških potrebščin.
Vir-Soča 20.4 1888 št.16


Vir-Soča 23.2 1888 št.12


Vir-Soča 15.6 1888 št.24


Vir-Edinost Trst 14.4 1888 št.30

Časopis Edinost iz Trsta 14.12 1888 poroča v dopisu, ki ga je poslal odbor Tolminskega učiteljskega društva - ”Slov. učiteljstvu na Goriškem. Tovariši ! Znano vam je gotovo, da je odprl bivši naš tovariš in ustanovitelj našega družtva gospod Gašpar Likar, zdaj učitelj v pokoji, prodajalnico šolskih knjig in vseh šolskih in pisarskih potrebščin v Gorici. Vsak začetek je težak, zlasti pa začetek narodnega trgovca v našej Gorici , in mi vidimo, da so kupčijske zadeve v tem pogledu jako napete. Tovariši ! Propade li bivši naš tovariš, ne bodo častno to za učiteljstvo, ki ni imelo toliko zavesti, stanovske in narodne, da bi z svojimi novci ,podpiralo svojega moža — tovariša in rojaka. — Odbor „tolminskega učiteljskega družtva ” izpolnuje samo kolegijalno svojo dolžnost, ako najtoplejo priporoča svojega ustanovitelja in podpornega uda gospoda Gašperja Likarja vsemu zavednemu učiteljstvu, ostalemu razumništvu in narodu na Goriškem, da ga podpira z obilim naročevanjem, da ga vsakdo priporoča pri svojih znancih in prijateljih. Upamo, da besede naše no bodo glas upijočega v puščavi; kajti kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevej peti!”

Vir-Edinost Trst 28.12 1889 št.104


Leta 1893 izidejo po vsem Goriškem in ostalih slovenskih deželah znane Likarjeve pisanke za slovenske šole .Do tedaj so v šolah uporabljali le pisanke nemškega založnika Grubbauerja, katere so bile urejene za nemške šole z nemško in latinsko pisavo. Trgovino pisarniških in šolskih potrebščin v Semeniški ulici v Gorici je vodil vse do smrti leta 1908,

Vir-Primorski list 19.1 1908 št.2



Trgovino po smrti Gašparja prevzame njegova hči Ana.


 

Vir-Primorski list 27.5 1908 št.22





Vir-Primorski list  26.11 1908 št.48

 Leta 1910 trgovino odkupi Katoliško tiskovno društvo v Gorici. Sin Ladislav je bil edini od štirih otrok prav tako učitelj. Služboval je v Ozeljanu in Števerjanu.


Ni komentarjev:

Objavite komentar