Kjer nad Idrijco se hribi vzpnejo,
kjer Otalež v soncu mirno spi,
tam ohranili so tiho mejo
in spomin na tiste davne dni.
Tu rodil se mož je trdne vere,
Alojzij Kokošar, bister um,
ki skozi viharje slovenske ,
narodu nosil luč je in pogum.
Učitelj z dušo, zvest domači grudi,
otroke učil je materne besede,
da v njih se ponos in ljubezen prebudi,
ko tuje oblasti so pletle mreže.
Ko viharji zgodovine so divjali
in rodni jezik hoteli zadušiti,
njegovi koraki niso omahovali,
bilo je treba slovensko bit rešiti.
Domoljub z dejanji,
ne le s prazno hvalo
,v srcu nosil je primorski svet,
da bi sadovom tisto sonce dalo,
ki ga rod slovenski čaka že sto let.
Zato naj pesem iz Otaleža zveni,
kjer rodna hiša pod goro stoji,
učitelju, ki v narodu še živi,
saj njegova luč še danes nam gori.
Ni komentarjev:
Objavite komentar