Bralno društvo v Otaležu

V Otaležu je bilo januarja 1907 ustanovljeno prvo društvo na tem koncu cerkljanske. Narodno napredno bralno društvo je ustanovil takratni Otaležki učitelj Andrej Sattler, ki je postal tudi prvi predsednik društva. Namen društva je bil: podajati društvenikom zabavno in poučno berilo, predavanje, zabave, veselice .Sattlerja na mestu predsednika društva leta 1908 zamenja domačin Ivan Ambrožič.

1.9.1907 priredi Bralno društvo v vasi Travnik pri Jernejcu na  prvo veselico .Dopisnik v časopisu Soča 5.9 1907 napiše:"
Prvega septembra je bil pri nas zanimiv in vesel dan. Takega še ni bilo v naši dolini; po naših hribih so stare naselbine, ali ni bilo še nobenega društva in nobene veselice. Prvo društvo se je ustanovilo začetkom t. L. Na prvi veselici, 1. t. m. je bila udeležba prav sijajna, več kakor smo pričakovali. Prihiteli so nam na pomoč kot bratje domačini vrli cerkljanski možje, fantje in udje “Narodne čitalnice” s predsednikom, katerim se iskreno zahvaljujemo za obisk in podporo. Vsa čast tudi udeležencem iz Spodnje Idrijo in iz idrijskega mesta, kot našim sosedom. Žal nam je bilo, da nismo videli v svoji sredi svojega prijatelja, bivšega našega učitelja g. A. Sattlerja, sedaj učitelja v Poljubinu, ustanovnika in prvega predsednika bralnega društva. 13 let je bival med nami. Bil je marljiv, delaven in med nami priljubljen; ni ga med nami, ki bi se mogel kaj pritožiti radi njega. Poljubinci se ga lahko veselijo. Dobili smo naslednika, prišel je k nam 31. avg. t. l. in dne 1. sept. smo ga videli v svoji sredi na veselici. Upamo, da bo tako z nami kakor je bil g. Sattler."

Sattler Andrej

Pri rednem občnem zboru »Bralnega društva» v Otaležu, ki se je vršil 15. decembra 1907 , je bil enoglasno izvoljen za častnega člana g. Andrej Sattler, zaradi zaslug pri ustanovitvi društva in potem kot prvi predsednik društva.



23.8 1908 bralno društvo priredi novo veselico.Dopisnik iz Otaleža  v Delavskem listu  21.8 1908 št. 34 napiše:
Veliko veselico priredi ,,Bralno društvo v Otaležu“ v nedeljo dne 23. avgusta t. l. v prostorih Franceta Vogrič št. 12 Travnik. Vspored:

1.) slavnostni govor;

2.)šaljivo srečkanje;

3.)šaljiva pošta;

4.) J. Aljaž "Oj Triglav moj dom" poje možki zbor

5.) P. H- Sattner "Pogled v nedolžno oko", možki zbor;

6. I. Prelovec, "Narodne pesmi" možki zbor.

Pevske točke bo izvajal pevski zbor prostovoljnega gasilnega društva v Idriji. Med posameznimi točki igrajo komperti. Začetek veselice ob 3. uri popoldne. Vstopnina za nečlane 40 vin. za osebo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo dne 30. avgusta. Ker je čisti dobiček veselice namenjen v svrho društvene knjižnice se bo tudi preplačila hvalevredno sprejemalo. K obilni udeležbi vabi Odbor. Tudi „Delavski List“ priporoča tamošnjim in zunanjim sodrugom, da se udeleže v velikem številu te koristne in potrebne domače zabave, ki jo priredi vrlo bralno društvo v Otaležu. Na veselici bo navzoč kakor čujemo tudi sodrug dr. H. Tuma, ki bo preskrbel navzočim prav gotovo kak izreden užitek svojega globokega znanja. Na delo tedaj za kulturo in napredek.


Bralno društvo v Otaležu priredi dne 19. septembra t. 1. veselico v prostorih g. Fr. Vogriča št. 12 s sledečim sporedom : 1. Slavnostni govori. 2. Šaljiva pošta. 3. Šaljivo srečkanje. Med posameznimi točkami igra godba. Vstopnina 30 v za osebo. Začetek ob 3. popoldne.(Vir-Rdeči prapor 28.8 1909 št.90)

Društvo je delovalo po načelih socialistične misli in je bilo večkrat deležno verbalnih in besednih napadov in onemogočanje prireditev s strani takratnih klerikalnih  oblastnikov.
Bralno društvo v Otaležu je prosilo pri cerkljanskem županstvu dovoljenja za ples.Dovoljenja pa ni dobilo in to že v drugo(Soča 16.9 1909)

Vir-Delavski list(Trst) 7.8 1908 št.32

Marijina družba v Otaležu

Župnik  v Otaležu v letih 1928-1939 Anton Krapež in Marijina družba(slika iz knjige Otalež skoraj tisoč let znano naselje na sončni strani Alp, med Primorsko, Notranjsko in Kranjsko)



Kljub temu da so nekateri farani nasprotovali ustanovitvi Marijine družbe v Otaležu je bila ta, kot prva na cerkljanskem ustanovljena 22.12 1912 leta. Marijina družba je bila cerkvena organizacija, kateri člani so se po Marijinem zgledu trudili biti čim boljši kristjani. Slovesen sprejem 45 deklet v Marijino družbo v Otaležu je izvršil preč. g. katehet Osvald iz Idrije. Društvo je na začetku delovalo pod vodstvom vikarja Vincenca Buda, ki je ustanovil tudi Marijin vrtec za deklice. a jo je kmalu moral zapustiti zaradi bolezni. Njegovo mesto je prevzel junija 1913 vikar Josip Kos in se z vnemo in ljubeznijo oprijel vodstva Marijine družbe. Na binkoštni ponedeljek so blagoslovili zastavo Marijine družbe, ki so se jo udeležile vse sosedne Marijine družbe iz Cerkna, Novakov, Nove Oselice, iz Leskovce, Žirov, Ledin, Idrije, Sp. Idrije. Verski časopis Bogoljub je 15.6 1915 o tej slovesnosti poročal: "Naša Marijina družba je dobila toliko za željeno zastavo, delo baronice M. Spann v Gorici, katera se je slovesno blagoslovila na binkoštni ponedeljek popoldne. Novo zastavo so prišle pozdravit vse sosedne Marijine družbe iz Cerkna, Nove Oselice, Žirov, Ledin, mesta Idrije in od Sp. Idrije s svojimi zastavami. Sprevod, ki se je pomikal od župnišča v cerkev med slovesnim pritrkavanjem zvonov, je bil veličasten. Slavnostni,času in zastavi primerni cerkveni govor gospoda Fr. Oswalda, mestnega kateheta v Idriji,je globoko ganil srca vseh navzočih. Nato je blagoslovil zastavo domači g. kurat. Navzočih je bilo pet duhovnikov. Pevci iz raznih Marijinih družb so prepevali Marijine pesmi pri vrnitvi iz cerkve, ko so morali zvonovi vsled oblastvene prepovedi že utihniti. Dan 24. maj 1915. pa ostane zgodovinski za Otaležko Marijino družbo, s krvjo in obenem zlatimi črkami napisan v domači zgodovini, ko se je zastava blagoslovila v tako viharnem času."

Bogoljub marca 1916 tudi poroča v dopisu iz Otaleža:" Vseh članic šteje sedaj naša družba 60. V preteklem letu je bil tretji sprejem »Bogoljuba« imamo povečini vse naročene, če ga katera nima, si ga izposodi pri drugi. Pogostnega sv. obhajila se pridno udeležujemo, dasi imajo nekatere več kot eno uro hoda do cerkve. Ob nedeljah se vadimo v petju, pojemo pri shodih in pri molitvenih urah, »Bogoljub« je to tudi že večkrat poudarjal: kdor lepo pobožno zapoje, ta dvakrat moli. Pa v naši Marijini družbi se to še premalo Upošteva. Nekoč smo bili v sosednji fari, ko so članice Marijine družbe imele češčenje presv. Rešnjega Telesa in so vmes pele družbene in druge primerne pesmi. To lepo navado smo vpeljali tudi pri nas, toda nekaterim se to čudno in smešno zdi, češ: pa že zopet nekaj novega! Dekleta, malo več zanimanja za petje! Pri shodih lahko vsaka poje, katera ima količkaj posluha, družbene pesmi. Malo več edinosti je treba, da bomo v resnici tudi čutili to, kar pesem izraža.

Leta 1917 je bilo v družbi  63 deklet; ena je med letom 1916 umrla, tri so bile izbrisane.

Vir-Bogoljub 1923 št.12

Ob deseti obletnici družbe je bila 24.12 1922 slovestnost.  Dekanijski voditelj iz Idrije, g. prof. Fr. Oswald, je imel lep cerkven govor. Marijina družba je pristopila k skupnemu sv. obhajilu. Popoldne so se dekleta zbrala v župnišču, kjer je g. voditelj podal kratko poročilo o delovanju družbe tekom desetih let. Vojna je družbo razrahljala: suhe veje so odpadle, tiste pa, ki ljubijo Boga in Marijo, so vztrajale. Družba je štela 35 deklet. Imela je tudi Marijin vrtec. Imela  evharistični, dramatični  in dobrodelni odsek .Zbirale so prispevke za sirote, za domače fante-vojake v prvi svetovni vojni. Leta 1914 je Marijina družba za vojake zbrala 13 klopcev volne, 1 zajčjo kožo. 1 odejo, 1 rjuho....

Ustanovitev in prva veselica Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Otaležu (1907)

Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Otaležu 1907-1927

Gostilna pri Jerebu, kjer so člani Katoliškega izobraževalnega društva največkrat prirejali veselice. Dopisnica iz leta 1910

Ustanovitev in prva veselica Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Otaležu (1907)

Slovensko katoliško izobraževalno društvo je bilo ustanovljeno v Otaležu 4. avgusta 1907. Na ustanovnem občnem zboru sta o pomenu izobrazbe na krščanskih temeljih govorila akademik Oblak iz Bukovega in cerkljanski dekan.

V društvo se je takoj vpisalo 70 članov, med njimi tudi kar nekaj žensk. Slovenska hranilnica in posojilnica v Cerknem je društvo podprla z denarno pomočjo v vrednosti 100 kron. Članstvo je hitro naraščalo in že mesec dni kasneje štelo 124 članov. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen otaleški vikar Vincenc Buda.

Prva društvena veselica

Le mesec dni po ustanovitvi, 15. septembra 1907, je društvo v prostorih gospoda Jereba priredilo svojo prvo veselico.

Dopisnik časopisa Primorec je 19. septembra 1907 o dogodku zapisal:

»Mlado izobraževalno društvo v Otaležu je priredilo dne 15. t. m. svojo prvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje častno izvršila. [...] Od 500 do 600 ljudi je prisostvovalo veselici in pozorno sledilo vsporedu od prve do zadnje točke. [...]

Med raznimi pevskimi točkami je posebno ugajal Laharnarjev 'Venec slovenskih pesmi', deklamacijo 'Oljki' je deklamovalka izpeljala s prav finim izražanjem, igra 'Krčmar pri zvitem rogu' pa je vzbudila splošno veselje. Lepo je govoril tudi urednik dijaškega akad. lista 'Zora', g. filozof M. Božič [...]

Zadovoljni so se razhajali ljudje in veselje se jim je čitalo iz obraza. Preživeli so pač nekaj lepih ur poštene zabave [...] Slov. kat. izobraževalno društvo v Otaležu pa je pokazalo, da ima veliko življenjsko moč, ki obeta obroditi veliko dobrega sadu. [...] Red je bil vzoren. [...] Slov. katoliškemu izobraževalnemu društvu v Otaležu pa kličemo: Naprej po začrtani poti! Naprej za ljudsko izobrazbo!«

Leto 1908 in 1909: Redno delovanje in ustanovitev Orlov

• 18. oktober 1908: Potekal je redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v smislu društvenih pravil.
• 28. november 1909: Na naslednjem občnem zboru so poudarili, da je društvo v preteklem letu delovalo zelo uspešno. Člani so v društveni knjižnici prebrali več kot 300 knjig.
• Gostje in širitev: Zboru je prisostvoval zastopnik Slovenske krščansko-socialne zveze iz Gorice. Hkrati z občnim zborom je potekalo ustanavljanje telovadnega društva »Orli« Otalež. Pobudo so s svojo prisotnostjo podprli orli iz Cerkna in Spodnje Idrije ter zastopnik goriškega Orla.
• Treningi: Orli so pod vodstvom učitelja iz Lazca, Ambrozija Rusjana, vadili dvakrat tedensko.

Leto 1910: Veselica in zimski občni zbor

• 2. februar 1910: Društvo je pripravilo novo veselico z bogatim programom, ki je vključeval petje, igro, govor, srečelov in deklamacijo. Na tej prireditvi so prvič javno nastopili člani Orla. Kljub visoki snežni odeji se je dogodka udeležilo veliko ljudi.
• 27. december 1910: Izvedli so novi občni zbor društva in telovadnega odseka Orel. Glavni govornik je bil ponovno zastopnik K. S. Z. iz Gorice.

Leto 1911: Pomladni kulturni program

• 4. maj 1911: Izobraževalno društvo je v nedeljo organiziralo veselico s petjem, deklamacijo, srečelovom in igro.
• Glasbeni spored: Mešani zbori so izvedli več skladb, med njimi Forsterjevo Naše gore in rusko narodno pesem Rudeči Sarafan. Med moškimi zbori je obiskovalce najbolj očaral Volaričev Slovenski svet.
• Gledališki spored: Oder so odprli z Lavtižarjevo igro Ne v Ameriko!, za splošno dobro voljo pa je na koncu poskrbela še igra Prepirljiva soseda.

Leto 1912: Veselica pri Jerebu

• 5. maj 1912: V prostorih I. Jereba je potekala društvena veselica z naslednjim programom:
  1. Nagovor
  2. Deklamacija
  3. Jurčič-Steržaj: Tihotapec (narodna igra v petih dejanjih)
  4. Gregorčič-Ferjančič: Tone, solnce, tone (mešani zbor)
  5. Gregorčič-Medved: Naša zvezda (mešani zbor)

Leto 1913: Velikonočni uspeh

• 24. marec 1913: Na velikonočni ponedeljek je društvo pripravilo novo veselico. Uprizorili so narodno igro Stari in mladi (ali Četrta božja zapoved), ki je bila zadnje delo pokojnega pesnika Antona Medveda.
• Ponovitev: Dvorana je bila tako polna, da je marsikdo ostal zunaj. Zaradi izjemnega zanimanja so igro ponovili 20. aprila.

Med prvo svetovno vojno je društvo »mirovalo« na področju društvenih veselic. Knjižnico izobraževalnega društva, ki je štela 400 knjig, so prenesli v župnijske prostore, kjer so članom posojali knjige vsako nedeljo po sveti maši. Suša na društvenem odru je trajala vse tja do leta 1922.

Dopisnik v Goriški straži 22. aprila 1925 napiše:

»Topli dih nove pomladi je zopet zbudil k življenju slovenska prosvetna društva po deželi. [...] Vnovič so stopili na oder Miklova Zala, Deseti brat, Divji lovec in še mnogi drugi junaki slovenske dramatske umetnosti. [...]

A pri nas? Žal mi je, da moram z resnico v javnost. V predvojni dobi tako živahni in na društvenih prireditvah tako bogati vasi vlada danes pravo kralj-Matjaževo spanje. [...] Nema in pusta stoji gledališka dvorana, nalašč zato zgrajena, in mrko gleda predse gledališki oder, čakajoč svojega junaka. [...]

Kje ste, mlade čile moči, fantje in dekleta, ki ste nekdaj pod modrim vodstvom spretnega in zmožnega režiserja g. Mohora Pavšiča tako mojstrsko reševali svoje vloge? Kvišku srca in ne držite rok križem, ko drugod sejejo v razorano ledino seme prosvete! [...] Dajte, postavite pred nas zopet kaj novega, svežega, a nam še neznanega. [...] Kajti ne v lepih toaletah in šumnih plesnih zabavah se kuje naša bodočnost, pač pa v delu in naobrazbi.«

1922: Predpustna veselica in velikonočni nastop

Dne 26. februarja 1922 je Prostovoljno gasilsko društvo v Plužnjah priredilo predpustno veselico z igro »Ne kliči vraga«, ki je doživela nepričakovano velik uspeh. Na prireditvi je sodeloval tudi pevski zbor Katoliškega izobraževalnega društva v Otaležu.

Na velikonočni ponedeljek istega leta je Slovensko katoliško izobraževalno društvo organiziralo prvo povojno veselico z raznolikim sporedom:

• Glasbeni del: Lepo ubrane pesmi, kot so »Triglav«, »Pobratimija« in »Naša zvezda«, so dokazale, da se je domači organist g. Mohor Pavšič zelo trudil pri vaji domačega pevskega zbora.
• Gledališki del: Igra »Tihotapec« je bila izjemno primerna za takratne krajevne razmere, saj je bilo tihotapstvo v teh krajih močno razvito. Nastopajoči so na odru stali prvič, a so svoje vloge odigrali odlično in navdušili občinstvo. Posebno pozornost je vzbudila igra »Tekmec iz Suhe Krajine«, saj je bila glavna vloga pisana na kožo igralcu, njegovi suhi postavi in šegavi naravi.
• Recitacija: Deklamacija Gregorčičeve pesmi »Velikonočna« je globoko ganila poslušalce. Prisotnim je vlila pogum, da z upanjem na boljšo prihodnost mučeniškega naroda, ki ga je okupirala Italija, vztrajajo in se ne prepustijo usodi.

Udeležba je bila izjemna, čeprav društvo ni imelo primernih prostorov za redne nastope. Veselica z igro in petjem se je ponovila na binkoštni ponedeljek, izkupiček pa je bil namenjen v korist padlim vojakom otaleške občine v prvi svetovni vojni. Predsednik društva je bil takrat Ivan Ambrožič.

1924: Revizija društva in prostorske stiske

Dne 21. septembra 1924 je v prostorih župnišča potekala revizija Izobraževalnega društva v Otaležu. Glavna želja članov je bila pridobitev primernega društvenega lokala – domačega ognjišča, ki bi omogočilo rednejše in bolje obiskane sestanke. Društveni člani so bili namreč doma iz različnih vasi. Sestanki so zato potekali ob nedeljah po maši kar pred cerkvijo ali pa v društveni sobi v župnišču (farovžu).

V takratnem odboru so delovali:

• Predsednik: g. J. Vehar
• Člani odbora: g. župnik J. Kos, g. Valentin Zajc, g. Franc Zajc in g. Valentin Kacin

Društvo je takrat štelo 40 članov. Zborovsko petje je vodil organist M. Pavšič, društvo pa je premoglo tudi lepo urejeno knjižnico s približno 450 knjigami.

1925: Redni občni zbor in nov odbor

Dne 22. februarja 1925 je Slovensko izobraževalno društvo v Otaležu na rednem občnem zboru izvolilo nov odbor v naslednji sestavi:

• Predsednik: Jernej Zajc (Plužnje 44)
• Podpredsednik: Franc Zajc (Jazne 233)
• Tajnik: Josip Kos (Otalež)
• Blagajnik: Franc Oblak (Plužnje 164)
• Knjižničar: Jožef Bevk (Otalež 238)
• Pomočnici knjižničarja: Viktorija Božič in Marija Magajne
• Gospodar: Mohor Pavšič (organist)
• Pregledovalca računov: Valentin Kacin (Plužnje 29) in Jožef Vehar (Otalež 183)

Po veliki noči so v društvu začeli z rednim poukom petja, predvsem s teorijo, ki je potekala vsako nedeljo popoldne.

1927: Razpustitev društva

Delovanje društva je bilo nasilno prekinjeno leta 1927, ko je goriška prefekturna oblast Katoliško izobraževalno društvo v Otaležu uradno razpustila z obrazložitvijo, da deluje v nasprotju z italijanskim nacionalnim redom.

---