Slovensko katoliško izobraževalno društvo je
bilo ustanovljeno v Otaležu 4.avgusta 1907 leta.Na ustanovnem
občnem zboru sta govorila akademik Oblak iz Bukovega in
cerkljanski dekan o pomenu izobrazbe na krščanskih temeljih.V
društvo se je vpisalo 70 članov med njimi kar nekaj
žensk.Društvo je dobilo od slovenske hranilnice in posojilnice
v Cerknem podporo v vrednosti 100 kron.Prvi Članstvo v društvu
je hitro naraščalo in je že mesec dni kasneje štelo 124
članov.Prvi predsednik društva je postal Otaležki vikar
Vincenc Buda Društvo je 15.9 priredilo v prostorih g.Jereba
prvo veselico.Dopisnik v časopisu Primorec 19.9 1907 napiše."
Mlado izobraževalno društvo v Otaleža je priredilo dne 15. t. m. svojo prvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje častno izvršila. Veselični prostor je bil krasno ozaljšan z zelenjem in prizorišče je bilo jako okusno prirejeno. Veliki prostor je bil le premajhen za tako število poslušalcev. 0d 500 do 600 ljudi je prisostvovalo veselici in pozorno sledilo vsporedu od prve do zadnje točke. Č. g. vikar Buda, je kot predsednik društva pozdravil udeležence v prav iskrenih besedah. Zatem so se vrstile točke precej obširnega vsporeda. Mad raznimi pevskimi točkami je posebno ugajal Laharnarjev „Venec slovenskih pesmi*. Deklamacija „Oljki“ je deklamovalka izpeljala s prav finim izražanjem Igra „Krčmar pri zvitem rogu” je vzbudila navodila glede izobraževanja v našem društvu. Lepo je govoril tudi urednik dijaškega akad. lista „Zora“ g. filozof M. Božič. Izšli smo iz vas in vaša je zasluga da se nam je mogoče izobraževati, zato pa tudi je naša dolžnost da pridemo med vas in vam podamo to, kar smo si v šolah pridobili. Tako in enako je g. govornik poudarjal. V imenu telovadnega odseka katoliške delavske družbe v Idriji je pozdravil telovadec g. Kantrič. Igra „Pri gospodi”, za ženske vloge se je tudi zelo dobro igrala. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Bilo je tudi nekaj pevcev katoliške družbe iz Idrije, ki so skupno s cerkljanskimi še zapeli možki zbor „Triglav“. Konečno se je vršilo šaljivo srečkanje, za katero je bilo celo zmanjkalo listkov, ker se pač ni računalo na toliko udeležbo. Zadovoljni so se razhajali ljudje in veselje se jim je čitalo iz obraza. Preživeli so pač nekaj lepih ur poštene zabave in marsikaj lepega in koristnega slišali. Gotovo je, da ta prva veselica ostane vsem v trajnem, prijetnem spominu. Slov. kat. izobraževalno društvo v Otaležu pa je pokazalo, da ima veliko življensko moč, ki obeta obroditi veliko dobrega sadu. Nasprotnika ni bilo nobenega pri veselici. Red je bil vzoren. Omeniti moram še vrle telovadce katoliške dražbe iz Idrije, ki jih je bilo kakih 20 po številu. Prišli so peš v Otalež, enako tudi nazaj v Idrijo. Povrniti hočemo
ta poset vrlim mladeničem, ob prvi priliki. Bog jih živi. Slov. katoliškemu izobraževalnemu društvu v Otaležu pa kličemo : Naprej po začrtani poti!Naprej za ljudsko izobrazbo."
Društvo je vsako leto priredilo eno prireditev, ki so jo skušali čim bolj dobro podati.
Redni občni zbor za leto 1908 se je odvijal 18. oktobra,z običajnim dnevnim redom v smislu društvenih pravil.
Na občnem zboru 28.11 1909 je bilo povedano da je društvo v preteklem letu zelo lepo delovalo in da je bilo v društveni knjižnici prebrano več kot 300 knjig.Prisoten je bil tudi zastopnik slovenske krščanske socialne zveze iz Gorice.Hkrati z občnim zborom je potekalo tudi ustanavljanje telovadnega društva "Orli" Otalež.Podpret so ga prišli orli iz Cerkna in S.Idrije.Prišel je tudi zastopnik Orla iz Gorice.Orli so imeli vaje dvakrat tedensko pod vodstvom učitelja iz Lazca Ambrozija Rusjana.
2.2 1910 je društvo pripravilo novo veselico z različnim programom-petje,igra,,govor,srečelov in deklamacijo.Prvič so nastopili tudi člani Orla.Prireditve se je udeležilo veliko ljudi,kljub visoki snežni odeji.
27.12 1910 je bil novi občni zbor društva in telovadnega odseka Orel.Glavni govornik na zboru je bil zastopnik K.S.Z iz Gorice.
V nedeljo 4.5 1911 je izobraževalno društvo priredilo veselico s petjem, deklamacijo , srečelovom in igro. Na sporedu je bilo več mičnih mešanih zborov, kakor : Forster ,Naše gore, dalje ruska narodna pesem :Rudeči Sarafan itd. Izmed moških zborov bo pač vsakemu najbolj ugajal Volaričev : Slovenski svet in Lavtižarjeva igra : Ne v Ameriko ! Za dobro voljo pa je na koncu poskrbela : Prepirljiva soseda .
5.5 1912 je v prostorih I.Jereba potekala društvena veselica z naslednjim sporedom : 1. Nagovor. 2. Deklamacija. 3. Jurčič-Steržaj : „Tihotapec“, narodna igra v 5. dejanjih, 4. Gregorčič-Ferjančič, Tone, solnce, tone. Meš. zbor. 5. Gregorčič-Medved: Naša zvezda. Mešan zbor.
24.3 1913 na velikonočni ponedeljek nova društvena veselica.Prikazana je bila narodna igra:
Stari in Mladi«, ali »Četrta božja zapoved « . Zadnje delo pokojnega pesnika Medveda.Veselična dvorana je bila polna obiskovalcev,tako da je marsikdo ostal zunaj.Zaradi velikega zanimanja se je igra ponovila 20.4.
Med prvo svetovno vojne je društvo "mirovalo." na področju društvenih veselic.Knjižnico izobr. društva , ki je štela 400 knjig so prenesli v župnijske prostore , kjer so posojali članom knjige vsako nedeljo po sv .maši.
Suša na društvenem odru je trajala vse tja do leta 1922.Dopisnik v Goriški straži 22.4 1925 napiše:Topli dih nove pomladi je zopet zbudil k življenju slovenska prosvetna društva po deželi. Zadonela je iz mladih grl lepa slovenska pesem – naša zvesta tovarišica in zdi se kot bi hotela tekmovati s ptičjimi zbori. Vnovič so stopili na oder „Miklova Zala,” ,Deseti brat „Divji lovec” in še mnogi drugi junaki slov. dramatske umetnosti. Povsod se gibljejo društva, povsod diha novo življenje. A pri nas? Žal mi je, da moram z resnico v javnost. V predvojni dobi tako živahni in na društvenih prireditvah tako bogati vasi vlada danes pravo kralj „Matjaževo” spanje. Lepe, sočne pesmi: „Na planine,” „Vse belo,” „Mogočno se vzdigajo naše gore,” katere so privabile nekdaj v sicer osamljeno vas precej tujcev, so izumrle. Nema in pusta stoji gledališka dvorana, nalašč zato zgrajena in mrko gleda pred se gledališki oder čakajoč svojega junaka. Saj lansko leto smo še imeli dve prireditvi z bogatim programom, letos pa so knjigo društvenih prireditev zaprli in debelo zapečatili. Kje ste mlade čile moči, fantje in dekleta, ki ste nekdaj pod modrim vodstvom spretnega in zmožnega režiserja g. Mohora Pavšiča tako mojstrski reševali svoje vloge?Kvišku srca in ne držite rok križem, ko drugod sejejo v razorano ledino seme prosvete ! Bogata je naša glasbena in dramatska literatura in brez dvoma bi se dobilo tudi za naš oder, za naše ljudstvo kaj primernega. Dajte, postavite pred nas zopet kaj novega, svežega, a nam še neznanega. Hvaležni vam bomo!Kajti ne v lepih toaletnih in šumnih plesnih zabavah se kuje naša bodočnost, pač pa v delu in naobrazbi.
Dne 26.2 1922 je priredilo Prost. gasilsko. društvo v Plužnjah svojo predpustno veselico z igro »Ne kliči vraga« katera je nepričakovano sijajno uspela. Na veselici je sodeloval pevski zbor Kat. izob. društva v Otaležu.
Na velikonočni ponedeljek leta 1922 je priredilo Slov. k. izobr. društvo veselico,prvo po vojni z različnim sporedom.Lepo ubrano petje pesmi: »Triglav«, »Pobratimija«, »Naša zvezda« in druge pesmi so dokazale, da se je domači organist g. Mohor Pavsič zelo trudil pri treniranju domačega pevskega zbora.Igra »Tihotapec«, je bila primerna za takratne krajevne razmere, kjer je bilo tihotapstvo zelo razvito. Igra je navdušila vse navzoče. Igralci so prvič nastopili in lepo odigrali vloge.Posebno pozornost je vzbudila igra »Tekmec iz Suhe Krajine«, katera vloga je bila popolnoma primerna igralcu ,njegovi suhi postavi in šegavi naravi. Deklamacija S.Gregorčičeve »Velikonočna« je vzbudila pozornost poslušalcev in je vžgala pogum v srcih prisotnih , da z upanjem na boljšo prihodnost mučeniškega naroda okupiranega s strani italijanske države vztrajajo in se ne uklonijo usodi.Udeležba je bila velika, kljub temu da društvo ni imelo primernih prostorov, kjer bi lahko večkrat nastopili.Veselica z igro in petjem se je ponovila na binkoštni ponedeljek v korist v vojni padlim vojakom Otaležke občine..Predsednik društva je bil Ambrožič Ivan.
Dne 21. septembra 1924 je bila v prostorih župnišča revizija »Izobraževalnega društva v Otaležu« Želja, društvenih članov je bila, da bi dobili primeren društveni lokal, domače ognjišče, kjer naj bi se vršili bolj redni in dobro obiskani sestanki.Društveni člani so bili raztreseni po raznih vaseh. Sestanki so bili ob nedeljah po maši pred cerkvijo ali pa v društveni sobi v farovžu. V odboru so bili i: g. J. Vehar, preds., g. župnik J. Kos, g. Val. Zajc, g. Franc Zajc in g. Val. Kacin. Društvo je štelo 40 članov. Petje je vodil g. organist M. Pavšič.Društvo je imelo tudi lepo urejeno knjižnico z okoli 450 knjig .
22.2 1925 je imelo Slov. izobraževalno društvo v Otaležu svoj redni občni zbor, na katerem se je izbral naslednji odbor: Predsednik: Zajc Jernej, Plužnje 44, podpreds.: Zajc Franc, Jazne 233, tajnik: Kos Josip, Otalež, blagajnik: Oblak Franc,Plužnje 164; knjižničar: Bevk Jožef, Otalež 238: Knjižničarju v pomoč: Božič Viktorija in Magajne Marija; gospodar: Pavšič Mohor, organist;Pregledovalca računov: Kacin Valentin, Plužnje 29 in Vehar Jožef. Otalež 193.S poukom petja, zlasti s teorijo se pričeli po veliki noči vsako nedeljo popoldne.
Goriška prefekturna oblast leta 1927 razpusti "Katoliško izobraževalno društvo v Otaležu", z navedbo, da je delovalo v nasprotju z nacionalnim redom.
Mlado izobraževalno društvo v Otaleža je priredilo dne 15. t. m. svojo prvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje častno izvršila. Veselični prostor je bil krasno ozaljšan z zelenjem in prizorišče je bilo jako okusno prirejeno. Veliki prostor je bil le premajhen za tako število poslušalcev. 0d 500 do 600 ljudi je prisostvovalo veselici in pozorno sledilo vsporedu od prve do zadnje točke. Č. g. vikar Buda, je kot predsednik društva pozdravil udeležence v prav iskrenih besedah. Zatem so se vrstile točke precej obširnega vsporeda. Mad raznimi pevskimi točkami je posebno ugajal Laharnarjev „Venec slovenskih pesmi*. Deklamacija „Oljki“ je deklamovalka izpeljala s prav finim izražanjem Igra „Krčmar pri zvitem rogu” je vzbudila navodila glede izobraževanja v našem društvu. Lepo je govoril tudi urednik dijaškega akad. lista „Zora“ g. filozof M. Božič. Izšli smo iz vas in vaša je zasluga da se nam je mogoče izobraževati, zato pa tudi je naša dolžnost da pridemo med vas in vam podamo to, kar smo si v šolah pridobili. Tako in enako je g. govornik poudarjal. V imenu telovadnega odseka katoliške delavske družbe v Idriji je pozdravil telovadec g. Kantrič. Igra „Pri gospodi”, za ženske vloge se je tudi zelo dobro igrala. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Bilo je tudi nekaj pevcev katoliške družbe iz Idrije, ki so skupno s cerkljanskimi še zapeli možki zbor „Triglav“. Konečno se je vršilo šaljivo srečkanje, za katero je bilo celo zmanjkalo listkov, ker se pač ni računalo na toliko udeležbo. Zadovoljni so se razhajali ljudje in veselje se jim je čitalo iz obraza. Preživeli so pač nekaj lepih ur poštene zabave in marsikaj lepega in koristnega slišali. Gotovo je, da ta prva veselica ostane vsem v trajnem, prijetnem spominu. Slov. kat. izobraževalno društvo v Otaležu pa je pokazalo, da ima veliko življensko moč, ki obeta obroditi veliko dobrega sadu. Nasprotnika ni bilo nobenega pri veselici. Red je bil vzoren. Omeniti moram še vrle telovadce katoliške dražbe iz Idrije, ki jih je bilo kakih 20 po številu. Prišli so peš v Otalež, enako tudi nazaj v Idrijo. Povrniti hočemo
ta poset vrlim mladeničem, ob prvi priliki. Bog jih živi. Slov. katoliškemu izobraževalnemu društvu v Otaležu pa kličemo : Naprej po začrtani poti!Naprej za ljudsko izobrazbo."
Društvo je vsako leto priredilo eno prireditev, ki so jo skušali čim bolj dobro podati.
Redni občni zbor za leto 1908 se je odvijal 18. oktobra,z običajnim dnevnim redom v smislu društvenih pravil.
Na občnem zboru 28.11 1909 je bilo povedano da je društvo v preteklem letu zelo lepo delovalo in da je bilo v društveni knjižnici prebrano več kot 300 knjig.Prisoten je bil tudi zastopnik slovenske krščanske socialne zveze iz Gorice.Hkrati z občnim zborom je potekalo tudi ustanavljanje telovadnega društva "Orli" Otalež.Podpret so ga prišli orli iz Cerkna in S.Idrije.Prišel je tudi zastopnik Orla iz Gorice.Orli so imeli vaje dvakrat tedensko pod vodstvom učitelja iz Lazca Ambrozija Rusjana.
2.2 1910 je društvo pripravilo novo veselico z različnim programom-petje,igra,,govor,srečelov in deklamacijo.Prvič so nastopili tudi člani Orla.Prireditve se je udeležilo veliko ljudi,kljub visoki snežni odeji.
27.12 1910 je bil novi občni zbor društva in telovadnega odseka Orel.Glavni govornik na zboru je bil zastopnik K.S.Z iz Gorice.
V nedeljo 4.5 1911 je izobraževalno društvo priredilo veselico s petjem, deklamacijo , srečelovom in igro. Na sporedu je bilo več mičnih mešanih zborov, kakor : Forster ,Naše gore, dalje ruska narodna pesem :Rudeči Sarafan itd. Izmed moških zborov bo pač vsakemu najbolj ugajal Volaričev : Slovenski svet in Lavtižarjeva igra : Ne v Ameriko ! Za dobro voljo pa je na koncu poskrbela : Prepirljiva soseda .
5.5 1912 je v prostorih I.Jereba potekala društvena veselica z naslednjim sporedom : 1. Nagovor. 2. Deklamacija. 3. Jurčič-Steržaj : „Tihotapec“, narodna igra v 5. dejanjih, 4. Gregorčič-Ferjančič, Tone, solnce, tone. Meš. zbor. 5. Gregorčič-Medved: Naša zvezda. Mešan zbor.
24.3 1913 na velikonočni ponedeljek nova društvena veselica.Prikazana je bila narodna igra:
Stari in Mladi«, ali »Četrta božja zapoved « . Zadnje delo pokojnega pesnika Medveda.Veselična dvorana je bila polna obiskovalcev,tako da je marsikdo ostal zunaj.Zaradi velikega zanimanja se je igra ponovila 20.4.
Med prvo svetovno vojne je društvo "mirovalo." na področju društvenih veselic.Knjižnico izobr. društva , ki je štela 400 knjig so prenesli v župnijske prostore , kjer so posojali članom knjige vsako nedeljo po sv .maši.
Suša na društvenem odru je trajala vse tja do leta 1922.Dopisnik v Goriški straži 22.4 1925 napiše:Topli dih nove pomladi je zopet zbudil k življenju slovenska prosvetna društva po deželi. Zadonela je iz mladih grl lepa slovenska pesem – naša zvesta tovarišica in zdi se kot bi hotela tekmovati s ptičjimi zbori. Vnovič so stopili na oder „Miklova Zala,” ,Deseti brat „Divji lovec” in še mnogi drugi junaki slov. dramatske umetnosti. Povsod se gibljejo društva, povsod diha novo življenje. A pri nas? Žal mi je, da moram z resnico v javnost. V predvojni dobi tako živahni in na društvenih prireditvah tako bogati vasi vlada danes pravo kralj „Matjaževo” spanje. Lepe, sočne pesmi: „Na planine,” „Vse belo,” „Mogočno se vzdigajo naše gore,” katere so privabile nekdaj v sicer osamljeno vas precej tujcev, so izumrle. Nema in pusta stoji gledališka dvorana, nalašč zato zgrajena in mrko gleda pred se gledališki oder čakajoč svojega junaka. Saj lansko leto smo še imeli dve prireditvi z bogatim programom, letos pa so knjigo društvenih prireditev zaprli in debelo zapečatili. Kje ste mlade čile moči, fantje in dekleta, ki ste nekdaj pod modrim vodstvom spretnega in zmožnega režiserja g. Mohora Pavšiča tako mojstrski reševali svoje vloge?Kvišku srca in ne držite rok križem, ko drugod sejejo v razorano ledino seme prosvete ! Bogata je naša glasbena in dramatska literatura in brez dvoma bi se dobilo tudi za naš oder, za naše ljudstvo kaj primernega. Dajte, postavite pred nas zopet kaj novega, svežega, a nam še neznanega. Hvaležni vam bomo!Kajti ne v lepih toaletnih in šumnih plesnih zabavah se kuje naša bodočnost, pač pa v delu in naobrazbi.
Dne 26.2 1922 je priredilo Prost. gasilsko. društvo v Plužnjah svojo predpustno veselico z igro »Ne kliči vraga« katera je nepričakovano sijajno uspela. Na veselici je sodeloval pevski zbor Kat. izob. društva v Otaležu.
Na velikonočni ponedeljek leta 1922 je priredilo Slov. k. izobr. društvo veselico,prvo po vojni z različnim sporedom.Lepo ubrano petje pesmi: »Triglav«, »Pobratimija«, »Naša zvezda« in druge pesmi so dokazale, da se je domači organist g. Mohor Pavsič zelo trudil pri treniranju domačega pevskega zbora.Igra »Tihotapec«, je bila primerna za takratne krajevne razmere, kjer je bilo tihotapstvo zelo razvito. Igra je navdušila vse navzoče. Igralci so prvič nastopili in lepo odigrali vloge.Posebno pozornost je vzbudila igra »Tekmec iz Suhe Krajine«, katera vloga je bila popolnoma primerna igralcu ,njegovi suhi postavi in šegavi naravi. Deklamacija S.Gregorčičeve »Velikonočna« je vzbudila pozornost poslušalcev in je vžgala pogum v srcih prisotnih , da z upanjem na boljšo prihodnost mučeniškega naroda okupiranega s strani italijanske države vztrajajo in se ne uklonijo usodi.Udeležba je bila velika, kljub temu da društvo ni imelo primernih prostorov, kjer bi lahko večkrat nastopili.Veselica z igro in petjem se je ponovila na binkoštni ponedeljek v korist v vojni padlim vojakom Otaležke občine..Predsednik društva je bil Ambrožič Ivan.
Dne 21. septembra 1924 je bila v prostorih župnišča revizija »Izobraževalnega društva v Otaležu« Želja, društvenih članov je bila, da bi dobili primeren društveni lokal, domače ognjišče, kjer naj bi se vršili bolj redni in dobro obiskani sestanki.Društveni člani so bili raztreseni po raznih vaseh. Sestanki so bili ob nedeljah po maši pred cerkvijo ali pa v društveni sobi v farovžu. V odboru so bili i: g. J. Vehar, preds., g. župnik J. Kos, g. Val. Zajc, g. Franc Zajc in g. Val. Kacin. Društvo je štelo 40 članov. Petje je vodil g. organist M. Pavšič.Društvo je imelo tudi lepo urejeno knjižnico z okoli 450 knjig .
22.2 1925 je imelo Slov. izobraževalno društvo v Otaležu svoj redni občni zbor, na katerem se je izbral naslednji odbor: Predsednik: Zajc Jernej, Plužnje 44, podpreds.: Zajc Franc, Jazne 233, tajnik: Kos Josip, Otalež, blagajnik: Oblak Franc,Plužnje 164; knjižničar: Bevk Jožef, Otalež 238: Knjižničarju v pomoč: Božič Viktorija in Magajne Marija; gospodar: Pavšič Mohor, organist;Pregledovalca računov: Kacin Valentin, Plužnje 29 in Vehar Jožef. Otalež 193.S poukom petja, zlasti s teorijo se pričeli po veliki noči vsako nedeljo popoldne.
Goriška prefekturna oblast leta 1927 razpusti "Katoliško izobraževalno društvo v Otaležu", z navedbo, da je delovalo v nasprotju z nacionalnim redom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar