Ustanovitev in prva veselica Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Otaležu (1907)

Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Otaležu 1907-1927

Gostilna pri Jerebu, kjer so člani Katoliškega izobraževalnega društva največkrat prirejali veselice. Dopisnica iz leta 1910

Ustanovitev in prva veselica Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Otaležu (1907)

Slovensko katoliško izobraževalno društvo je bilo ustanovljeno v Otaležu 4. avgusta 1907. Na ustanovnem občnem zboru sta o pomenu izobrazbe na krščanskih temeljih govorila akademik Oblak iz Bukovega in cerkljanski dekan.

V društvo se je takoj vpisalo 70 članov, med njimi tudi kar nekaj žensk. Slovenska hranilnica in posojilnica v Cerknem je društvo podprla z denarno pomočjo v vrednosti 100 kron. Članstvo je hitro naraščalo in že mesec dni kasneje štelo 124 članov. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen otaleški vikar Vincenc Buda.

Prva društvena veselica

Le mesec dni po ustanovitvi, 15. septembra 1907, je društvo v prostorih gospoda Jereba priredilo svojo prvo veselico.

Dopisnik časopisa Primorec je 19. septembra 1907 o dogodku zapisal:

»Mlado izobraževalno društvo v Otaležu je priredilo dne 15. t. m. svojo prvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje častno izvršila. [...] Od 500 do 600 ljudi je prisostvovalo veselici in pozorno sledilo vsporedu od prve do zadnje točke. [...]

Med raznimi pevskimi točkami je posebno ugajal Laharnarjev 'Venec slovenskih pesmi', deklamacijo 'Oljki' je deklamovalka izpeljala s prav finim izražanjem, igra 'Krčmar pri zvitem rogu' pa je vzbudila splošno veselje. Lepo je govoril tudi urednik dijaškega akad. lista 'Zora', g. filozof M. Božič [...]

Zadovoljni so se razhajali ljudje in veselje se jim je čitalo iz obraza. Preživeli so pač nekaj lepih ur poštene zabave [...] Slov. kat. izobraževalno društvo v Otaležu pa je pokazalo, da ima veliko življenjsko moč, ki obeta obroditi veliko dobrega sadu. [...] Red je bil vzoren. [...] Slov. katoliškemu izobraževalnemu društvu v Otaležu pa kličemo: Naprej po začrtani poti! Naprej za ljudsko izobrazbo!«

Leto 1908 in 1909: Redno delovanje in ustanovitev Orlov

• 18. oktober 1908: Potekal je redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v smislu društvenih pravil.
• 28. november 1909: Na naslednjem občnem zboru so poudarili, da je društvo v preteklem letu delovalo zelo uspešno. Člani so v društveni knjižnici prebrali več kot 300 knjig.
• Gostje in širitev: Zboru je prisostvoval zastopnik Slovenske krščansko-socialne zveze iz Gorice. Hkrati z občnim zborom je potekalo ustanavljanje telovadnega društva »Orli« Otalež. Pobudo so s svojo prisotnostjo podprli orli iz Cerkna in Spodnje Idrije ter zastopnik goriškega Orla.
• Treningi: Orli so pod vodstvom učitelja iz Lazca, Ambrozija Rusjana, vadili dvakrat tedensko.

Leto 1910: Veselica in zimski občni zbor

• 2. februar 1910: Društvo je pripravilo novo veselico z bogatim programom, ki je vključeval petje, igro, govor, srečelov in deklamacijo. Na tej prireditvi so prvič javno nastopili člani Orla. Kljub visoki snežni odeji se je dogodka udeležilo veliko ljudi.
• 27. december 1910: Izvedli so novi občni zbor društva in telovadnega odseka Orel. Glavni govornik je bil ponovno zastopnik K. S. Z. iz Gorice.

Leto 1911: Pomladni kulturni program

• 4. maj 1911: Izobraževalno društvo je v nedeljo organiziralo veselico s petjem, deklamacijo, srečelovom in igro.
• Glasbeni spored: Mešani zbori so izvedli več skladb, med njimi Forsterjevo Naše gore in rusko narodno pesem Rudeči Sarafan. Med moškimi zbori je obiskovalce najbolj očaral Volaričev Slovenski svet.
• Gledališki spored: Oder so odprli z Lavtižarjevo igro Ne v Ameriko!, za splošno dobro voljo pa je na koncu poskrbela še igra Prepirljiva soseda.

Leto 1912: Veselica pri Jerebu

• 5. maj 1912: V prostorih I. Jereba je potekala društvena veselica z naslednjim programom:
  1. Nagovor
  2. Deklamacija
  3. Jurčič-Steržaj: Tihotapec (narodna igra v petih dejanjih)
  4. Gregorčič-Ferjančič: Tone, solnce, tone (mešani zbor)
  5. Gregorčič-Medved: Naša zvezda (mešani zbor)

Leto 1913: Velikonočni uspeh

• 24. marec 1913: Na velikonočni ponedeljek je društvo pripravilo novo veselico. Uprizorili so narodno igro Stari in mladi (ali Četrta božja zapoved), ki je bila zadnje delo pokojnega pesnika Antona Medveda.
• Ponovitev: Dvorana je bila tako polna, da je marsikdo ostal zunaj. Zaradi izjemnega zanimanja so igro ponovili 20. aprila.

Med prvo svetovno vojno je društvo »mirovalo« na področju društvenih veselic. Knjižnico izobraževalnega društva, ki je štela 400 knjig, so prenesli v župnijske prostore, kjer so članom posojali knjige vsako nedeljo po sveti maši. Suša na društvenem odru je trajala vse tja do leta 1922.

Dopisnik v Goriški straži 22. aprila 1925 napiše:

»Topli dih nove pomladi je zopet zbudil k življenju slovenska prosvetna društva po deželi. [...] Vnovič so stopili na oder Miklova Zala, Deseti brat, Divji lovec in še mnogi drugi junaki slovenske dramatske umetnosti. [...]

A pri nas? Žal mi je, da moram z resnico v javnost. V predvojni dobi tako živahni in na društvenih prireditvah tako bogati vasi vlada danes pravo kralj-Matjaževo spanje. [...] Nema in pusta stoji gledališka dvorana, nalašč zato zgrajena, in mrko gleda predse gledališki oder, čakajoč svojega junaka. [...]

Kje ste, mlade čile moči, fantje in dekleta, ki ste nekdaj pod modrim vodstvom spretnega in zmožnega režiserja g. Mohora Pavšiča tako mojstrsko reševali svoje vloge? Kvišku srca in ne držite rok križem, ko drugod sejejo v razorano ledino seme prosvete! [...] Dajte, postavite pred nas zopet kaj novega, svežega, a nam še neznanega. [...] Kajti ne v lepih toaletah in šumnih plesnih zabavah se kuje naša bodočnost, pač pa v delu in naobrazbi.«

1922: Predpustna veselica in velikonočni nastop

Dne 26. februarja 1922 je Prostovoljno gasilsko društvo v Plužnjah priredilo predpustno veselico z igro »Ne kliči vraga«, ki je doživela nepričakovano velik uspeh. Na prireditvi je sodeloval tudi pevski zbor Katoliškega izobraževalnega društva v Otaležu.

Na velikonočni ponedeljek istega leta je Slovensko katoliško izobraževalno društvo organiziralo prvo povojno veselico z raznolikim sporedom:

• Glasbeni del: Lepo ubrane pesmi, kot so »Triglav«, »Pobratimija« in »Naša zvezda«, so dokazale, da se je domači organist g. Mohor Pavšič zelo trudil pri vaji domačega pevskega zbora.
• Gledališki del: Igra »Tihotapec« je bila izjemno primerna za takratne krajevne razmere, saj je bilo tihotapstvo v teh krajih močno razvito. Nastopajoči so na odru stali prvič, a so svoje vloge odigrali odlično in navdušili občinstvo. Posebno pozornost je vzbudila igra »Tekmec iz Suhe Krajine«, saj je bila glavna vloga pisana na kožo igralcu, njegovi suhi postavi in šegavi naravi.
• Recitacija: Deklamacija Gregorčičeve pesmi »Velikonočna« je globoko ganila poslušalce. Prisotnim je vlila pogum, da z upanjem na boljšo prihodnost mučeniškega naroda, ki ga je okupirala Italija, vztrajajo in se ne prepustijo usodi.

Udeležba je bila izjemna, čeprav društvo ni imelo primernih prostorov za redne nastope. Veselica z igro in petjem se je ponovila na binkoštni ponedeljek, izkupiček pa je bil namenjen v korist padlim vojakom otaleške občine v prvi svetovni vojni. Predsednik društva je bil takrat Ivan Ambrožič.

1924: Revizija društva in prostorske stiske

Dne 21. septembra 1924 je v prostorih župnišča potekala revizija Izobraževalnega društva v Otaležu. Glavna želja članov je bila pridobitev primernega društvenega lokala – domačega ognjišča, ki bi omogočilo rednejše in bolje obiskane sestanke. Društveni člani so bili namreč doma iz različnih vasi. Sestanki so zato potekali ob nedeljah po maši kar pred cerkvijo ali pa v društveni sobi v župnišču (farovžu).

V takratnem odboru so delovali:

• Predsednik: g. J. Vehar
• Člani odbora: g. župnik J. Kos, g. Valentin Zajc, g. Franc Zajc in g. Valentin Kacin

Društvo je takrat štelo 40 članov. Zborovsko petje je vodil organist M. Pavšič, društvo pa je premoglo tudi lepo urejeno knjižnico s približno 450 knjigami.

1925: Redni občni zbor in nov odbor

Dne 22. februarja 1925 je Slovensko izobraževalno društvo v Otaležu na rednem občnem zboru izvolilo nov odbor v naslednji sestavi:

• Predsednik: Jernej Zajc (Plužnje 44)
• Podpredsednik: Franc Zajc (Jazne 233)
• Tajnik: Josip Kos (Otalež)
• Blagajnik: Franc Oblak (Plužnje 164)
• Knjižničar: Jožef Bevk (Otalež 238)
• Pomočnici knjižničarja: Viktorija Božič in Marija Magajne
• Gospodar: Mohor Pavšič (organist)
• Pregledovalca računov: Valentin Kacin (Plužnje 29) in Jožef Vehar (Otalež 183)

Po veliki noči so v društvu začeli z rednim poukom petja, predvsem s teorijo, ki je potekala vsako nedeljo popoldne.

1927: Razpustitev društva

Delovanje društva je bilo nasilno prekinjeno leta 1927, ko je goriška prefekturna oblast Katoliško izobraževalno društvo v Otaležu uradno razpustila z obrazložitvijo, da deluje v nasprotju z italijanskim nacionalnim redom.

---