Kuhanje oglja
Za postavljanje kope je bilo treba izbrati primeren prostor na gozdnih tleh. Najprimernejše so bile odprte ravnice z izvirom vode v bližini.
|
Pripravljeno kopišče |
Najprej so pripravili kopišče, in sicer tako, da
so na očiščen in zravnan prostor premera od 5 do 8 m nasuli 50
cm debelo plast prsti, ki je bila proti sredini nekoliko
dvignjena, da so lahko odtekale tekočine, ki so se izločale iz
lesa med kuhanjem (voda, amoniak, organske snovi). Na sredino
kopišča so postavili stržen iz štirih ali ve pokončno v tla
zabitih lesenih kolov (strženic). Drva so najprej posušili.,prečno razžagali in razcepili na
primerno debelino.
|
Zlaganje kope |
Okoli osrednjega dela, ki so ga imenovali
gnezdo, so naložili sklad drv v plasteh, najprej najdebelejše,
proti obodu pa vse tanjše. Na prvi sklad so naložili drugega,
včasih tudi tretjega.Vlažen les v kopi so zlagali v zgornji
sklad,suh pa v spodnji zato,da so se vlažna drva hitreje
posušila. Na zgornji sklad so namestili tako imenovano glavo iz
kratkih in drobnih drv, zloženih v smeri proti strženu. Tako
pripravljeno kopo so prekrili s plastjo smrekovih ali jelovih
vej, praproti, trave ali listja. Na to pa so dali še 7-12 cm
debelo plast prsti. Kopo so obložili z lesenimi koli -
obstavljači, ki so zadrževali prst. Zažgali sojo skozi stržen
tako, da so vanj vrgli gorečo baklo, stržen pa so nato še tri
dni polnili s suhimi vejami. Od spodaj se je ogenj širil proti
glavi kope in se nato obrnil nazaj proti dnu. Količino zraka in
s tem intenzivnost gorenja so uravnavali z odprtinami -
zračnicami ob vznožju kope. Kopo, ki je imela premer od 5 do 8 m
in višino 2 m, sta dva oglarja postavljala do deset dni, odvisno
od njene velikosti.
|
Kuhanje oglja |
Samo kuhanje je trajalo tri tedne, odvisno
od osušenosti drv, načina zlaganja, vremenskih razmer in
pazljivosti oglarja. Za oglenitev ali kuhanje oglja je bila
potrebna temperatura od 240 do 280° C, v strženu pa je dosegla
tudi do 500° C in več. Ko se je iz spodnjega dela kope nehalo
kaditi in je oglar na vrhu zagledal moder plamen, je bilo
kuhanje končano. Takrat so vse odprtine zaprli in kopo hladili,
približno tri dni. Pri kuhanju oglja seje zunanjost kope segrela
toliko, da je bilo možno na njej držati roko (okrog 40° C).Po ohladitvi, ki so jo pospešili s polivanjem z
vodo, so kopo razdrli.
|
Oglarsko orodje |
Moj pradedek je bil ogljar in stara mati mi je pripovedovala da ga niso videli po nekaj mesecev
OdgovoriIzbrišiVeliko časa in truda je bilo potrebno za postavitev kope in kuhanje oglja.Za mnoge naše prednike, pa je bil to edini vir zaslužka.
Izbriši