četrtek, 8. november 2018

Kuhanje oglja

Za postavljanje kope je bilo treba izbrati primeren prostor na gozdnih tleh. Najprimernejše so bile odprte ravnice z izvirom vode v bližini.


Pripravljeno kopišče


Najprej so pripravili kopišče, in sicer tako, da so na očiščen in zravnan prostor premera od 5 do 8 m nasuli 50 cm debelo plast prsti, ki je bila proti sredini nekoliko dvignjena, da so lahko odtekale tekočine, ki so se izločale iz lesa med kuhanjem (voda, amoniak, organske snovi). Na sredino kopišča so postavili stržen iz štirih ali ve pokončno v tla zabitih lesenih kolov (strženic). Drva  so najprej posušili.,prečno razžagali in razcepili na primerno debelino.


Zlaganje kope


Okoli osrednjega dela, ki so ga imenovali gnezdo, so naložili sklad drv v plasteh, najprej najdebelejše, proti obodu pa vse tanjše. Na prvi sklad so naložili drugega, včasih tudi tretjega.Vlažen les v kopi so zlagali v zgornji sklad,suh pa v spodnji zato,da so se vlažna drva hitreje posušila. Na zgornji sklad so namestili tako imenovano glavo iz kratkih in drobnih drv, zloženih v smeri proti strženu. Tako pripravljeno kopo so prekrili s plastjo smrekovih ali jelovih vej, praproti, trave ali listja. Na to pa so dali še 7-12 cm debelo plast prsti. Kopo so obložili z lesenimi koli - obstavljači, ki so zadrževali prst. Zažgali sojo skozi stržen tako, da so vanj vrgli gorečo baklo, stržen pa so nato še tri dni polnili s suhimi vejami. Od spodaj se je ogenj širil proti glavi kope in se nato obrnil nazaj proti dnu. Količino zraka in s tem intenzivnost gorenja so uravnavali z odprtinami - zračnicami ob vznožju kope. Kopo, ki je imela premer od 5 do 8 m in višino 2 m, sta dva oglarja postavljala do deset dni, odvisno od njene velikosti. 


Kuhanje oglja

Samo kuhanje je trajalo tri tedne, odvisno od osušenosti drv, načina zlaganja, vremenskih razmer in pazljivosti oglarja. Za oglenitev ali kuhanje oglja je bila potrebna temperatura od 240 do 280° C, v strženu pa je dosegla tudi do 500° C in več. Ko se je iz spodnjega dela kope nehalo kaditi in je oglar na vrhu zagledal moder plamen, je bilo kuhanje končano. Takrat so vse odprtine zaprli in kopo hladili, približno tri dni. Pri kuhanju oglja seje zunanjost kope segrela toliko, da je bilo možno na njej držati roko (okrog 40° C).Po ohladitvi, ki so jo pospešili s polivanjem z vodo, so kopo razdrli.
Oglarsko orodje

2 komentarja:

  1. Moj pradedek je bil ogljar in stara mati mi je pripovedovala da ga niso videli po nekaj mesecev

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Veliko časa in truda je bilo potrebno za postavitev kope in kuhanje oglja.Za mnoge naše prednike, pa je bil to edini vir zaslužka.

      Izbriši