Marijina družba v Otaležu

Župnik  v Otaležu v letih 1928-1939 Anton Krapež in Marijina družba(slika iz knjige Otalež skoraj tisoč let znano naselje na sončni strani Alp, med Primorsko, Notranjsko in Kranjsko)



Kljub temu da so nekateri farani nasprotovali ustanovitvi Marijine družbe v Otaležu je bila ta, kot prva na cerkljanskem ustanovljena 22.12 1912 leta. Marijina družba je bila cerkvena organizacija, kateri člani so se po Marijinem zgledu trudili biti čim boljši kristjani. Slovesen sprejem 45 deklet v Marijino družbo v Otaležu je izvršil preč. g. katehet Osvald iz Idrije. Društvo je na začetku delovalo pod vodstvom vikarja Vincenca Buda, ki je ustanovil tudi Marijin vrtec za deklice. a jo je kmalu moral zapustiti zaradi bolezni. Njegovo mesto je prevzel junija 1913 vikar Josip Kos in se z vnemo in ljubeznijo oprijel vodstva Marijine družbe. Na binkoštni ponedeljek so blagoslovili zastavo Marijine družbe, ki so se jo udeležile vse sosedne Marijine družbe iz Cerkna, Novakov, Nove Oselice, iz Leskovce, Žirov, Ledin, Idrije, Sp. Idrije. Verski časopis Bogoljub je 15.6 1915 o tej slovesnosti poročal: "Naša Marijina družba je dobila toliko za željeno zastavo, delo baronice M. Spann v Gorici, katera se je slovesno blagoslovila na binkoštni ponedeljek popoldne. Novo zastavo so prišle pozdravit vse sosedne Marijine družbe iz Cerkna, Nove Oselice, Žirov, Ledin, mesta Idrije in od Sp. Idrije s svojimi zastavami. Sprevod, ki se je pomikal od župnišča v cerkev med slovesnim pritrkavanjem zvonov, je bil veličasten. Slavnostni,času in zastavi primerni cerkveni govor gospoda Fr. Oswalda, mestnega kateheta v Idriji,je globoko ganil srca vseh navzočih. Nato je blagoslovil zastavo domači g. kurat. Navzočih je bilo pet duhovnikov. Pevci iz raznih Marijinih družb so prepevali Marijine pesmi pri vrnitvi iz cerkve, ko so morali zvonovi vsled oblastvene prepovedi že utihniti. Dan 24. maj 1915. pa ostane zgodovinski za Otaležko Marijino družbo, s krvjo in obenem zlatimi črkami napisan v domači zgodovini, ko se je zastava blagoslovila v tako viharnem času."

Bogoljub marca 1916 tudi poroča v dopisu iz Otaleža:" Vseh članic šteje sedaj naša družba 60. V preteklem letu je bil tretji sprejem »Bogoljuba« imamo povečini vse naročene, če ga katera nima, si ga izposodi pri drugi. Pogostnega sv. obhajila se pridno udeležujemo, dasi imajo nekatere več kot eno uro hoda do cerkve. Ob nedeljah se vadimo v petju, pojemo pri shodih in pri molitvenih urah, »Bogoljub« je to tudi že večkrat poudarjal: kdor lepo pobožno zapoje, ta dvakrat moli. Pa v naši Marijini družbi se to še premalo Upošteva. Nekoč smo bili v sosednji fari, ko so članice Marijine družbe imele češčenje presv. Rešnjega Telesa in so vmes pele družbene in druge primerne pesmi. To lepo navado smo vpeljali tudi pri nas, toda nekaterim se to čudno in smešno zdi, češ: pa že zopet nekaj novega! Dekleta, malo več zanimanja za petje! Pri shodih lahko vsaka poje, katera ima količkaj posluha, družbene pesmi. Malo več edinosti je treba, da bomo v resnici tudi čutili to, kar pesem izraža.

Leta 1917 je bilo v družbi  63 deklet; ena je med letom 1916 umrla, tri so bile izbrisane.

Vir-Bogoljub 1923 št.12

Ob deseti obletnici družbe je bila 24.12 1922 slovestnost.  Dekanijski voditelj iz Idrije, g. prof. Fr. Oswald, je imel lep cerkven govor. Marijina družba je pristopila k skupnemu sv. obhajilu. Popoldne so se dekleta zbrala v župnišču, kjer je g. voditelj podal kratko poročilo o delovanju družbe tekom desetih let. Vojna je družbo razrahljala: suhe veje so odpadle, tiste pa, ki ljubijo Boga in Marijo, so vztrajale. Družba je štela 35 deklet. Imela je tudi Marijin vrtec. Imela  evharistični, dramatični  in dobrodelni odsek .Zbirale so prispevke za sirote, za domače fante-vojake v prvi svetovni vojni. Leta 1914 je Marijina družba za vojake zbrala 13 klopcev volne, 1 zajčjo kožo. 1 odejo, 1 rjuho....