Vodni mlini so imeli nekoč,ko so se ljudje sami oskrbovali s hrano, tudi v vaseh po vsej Cerkljanski zelo pomembno vlogo v preskrbi s hrano.Poljedelstvo je bilo usmerjeno v pridelovanje žita,ki ga je bilo potrebno predelati v moko.Skoraj v vsaki vasi je bil vsaj en mlin na vodni pogon, ki je bil največkrat last večje kmetije.V kmečkih mlinih so navadno mleli za svoje potrebe in potrebe skoraj cele vasi. Večina mlinov je bilo postavljenih ob matični strugi potoka, pa tudi v oddaljenih dolinah in grapah.Večina mlinarskih stavb je bila v prizemnem delu pozidana iz kamna ali opeke,zgornji del stavbe je bil iz lesa ali kamnitega materiala,spodnji pa iz obdelanega ali neobdelanega kamna.Vodo so napeljali po posebnih koritih,lesenih rakah ali po mlinščici,skopani strugi, po kateri so speljali vodo iz reka ali potoka na mlinsko kolo.Prevladovali so mlini z enim ali dvema mlinskima kamnoma.Odvisno od količine žita za mletje in pogostosti mletja.Pod nazivom kamen ali tečaj razumemo celotno napravo za mletje od lijaka, obeh kamnov, trosilnice, do sit in ogrodja. Spodnji kamen je bil pri miru, zgornji se je sukal. Z raznimi prenosi so dosegli, da se je trosilnica - pajkl - tresla in se je moka bolje sejala.Poznali so bele kamne za finejšo moko za kuho in peko na katerih so mleli pšenico,koruzo in drugo žito in črne kamne na katerih so mleli oves in žita za krmljenje prašičev.Da bi mlinarji zagotovili nepretrgano delovanje mlinov,so morali pogosto klepati mlinske kamne.Klepali so s posebnim kladivom.To delo je bilo zelo zamudno.Kamne za koruzo so klepali enkrat mesečno,za pšenico vsaka dva dni.Večina mlinov je imela tudi stope,na katerih so pridelovali proso v pšeno in ječmen v ješpren,Stope so imeli ponavadi v prostoru,kjer so bile naprave za mletje.Mlinarjev delovni čas je bil dolg in naporen.Skrbel je za prevzem žita,mletje in za manjša popravila v mlinu.Mazanje tečajev in jermenov je največkrat opravil ,kar s pokvarjeno svinjsko mastjo ali lojem.Mlinar pa ni vsega zmogel sam,posebno ne v žitni sezoni.Zato so pri mletju pomagali vsi odrasli člani družine.Mlevci so običajno nosili žito v svoj stalni mlin.Manjše količine žita so nosili na hrbtu v vrečah,kasneje v koših,večje pa tovorili z živino ali vozili z vozovi.Večina mlevcev je običajno odšla domov in kasneje prišla po moko,tisti od daleč so pa počakali.Mlinarji so za svoje storitve od mlevcev prejemali mletvino ali merico,ki jo je predpisoval mlinarski red in je večinoma znašala 10% od prinesenega žita .
Ni komentarjev:
Objavite komentar