 |
| Marec 1926 |
 |
| 1927 |
 |
| Brinta za skuto |
 |
| Dežica za skuto |
Original naslednje pesmi je bil pribit na vratih mlekarne na Planini pri Cerknem . Pesem je zložil cerkljanski domačin, g.. Gatej, po poklicu urar.
NAŠA MLEKARNA
Zora svita nad gorami
skrbne kmete prebudi,
delat s pridnimi rokami
vsem se zgodaj že mudi.
Za živino najprej v stali
poskrbeti moramo,
ko jim krmo smo že dali
kravce koj pomolzemo.
Mleko nosimo v mlekarno
na Planino vsaki dan,
naj bo temno al viharno,
saj naš trud ne bo zaman.
Tam iz mleka proizvaja
sveže maslo naš mlekar,
drago ga potem prodaja
naš izvrstni gospodar.
Na Planini bo mlekarna
vedno bolj procvitala,
članom svojim radodarna
trud njihov povračala.
Naj le Bog nam blagoslovi
naše složno delo v njej
in z obilnimi darovi
srečo nam deli vselej.
Nekoč skozi stoletja je bila pri vsaki hiši vsaj ena krava,ki je ljudem dajala tako potrebno mleko, ki je bilo takrat eden glavnih virov prehrane. Mleko so tudi predelovali za svoje potrebe in prodajo. Ker kmetje doma pridelanega masla in skute niso uspeli prodati je bilo v začetku 20.stoletja ustanovljenih več manjših vaških mlekarn, ki so se ukvarjale s posnemavanjem mleka in so pomagale kmetom pri prodaji mlečnih izdelkov. Središče teh malih mlakarnic je bil Gospodarski dom v Cerknem (zgrajen leta 1902,dokončan 1905 leta),kjer se je nahajala centralna mlekarna, kamor so iz manjših mlekarn prinašali presno maslo, deloma tudi smetano in od tu pošiljali širom sveta po zelo dobri ceni. Povpraševanja po njem je bilo toliko, da niso mogli ustreči vsem naročilom. Mlekarna je poslovala celo leto , kjer so predelali na leto poprečno nad 420.000 litrov mleka. Uspešno delovanje mlekarne kmetijskega društva je vzbudilo živo zanimanje za to kmetijsko obrt tudi v sosednih občinah in občinskih oddelkih. V vaseh Zakriž,na Cerkljanskem vrhu, v Jaznah, Počah in Novakah, so leta 1902 ustanovili poddružne mlekarnice, oskrbeli jih s potrebno mlekarsko opravo, posebno s centrifagalnimi stroji. Iz podružničnih mlekarn so svoje mlečne izdelke prinašali v skupno zalogo v Cerkno in jih od tud pošiljali zagotovljenim odjemalcem.Glavni izdelek je bil sveže maslo, katerega so prodajali tudi v zdravilišča in letovišča daleč naokoli.Dopisnik iz Cerkljanskega v časopisu Gorica 27.11 1902 sporoča ."Skupno podelovanje mleka ima to prednost, da spravlja živinorejec ves svoj mlečni pridelek redno v gotov denar, da se po tem potu zave prave vrednosti živinoreje, katero s tem večjo ljubeznijo goji in pospešuje, kar ima najgodnejši učinek na domače kmetijstvo sploh."
Leta 1906 je bil v Cerknem v prostorih mlekarske zadruge tudi prvi mlekarski in sirarski tečaj.Tečaj je trajal od 21.11 do 31.12 tega leta.Tečaj se je ustanovil zato, da bi se mladeniči kmetskega stanu iz okoliških vasi izobrazili kot mlekarji in sirarji, in sicer v prvi vrsti s praktičnimi navodili in s teoretičnim znanjem, kolikor je za popolnega sirarja potrebno in koristno.Tečaj je obsegal tudi učne ure o živinoreji,oskrbovanju travnikov in o knjigovodstvu ter zraven tega tudi nekoliko o sadjarstvu.Na koncu tečaja so dobili učenci spričevala o njihovi teoretični in praktični vednosti, o vedenju in pridnosti pri tečaju in delu, kakor tudi o pridobljeni spretnosti pri praktičnem delu.Tečaj je vodil potovalni učitelj za kmetijstvo iz Tolmina.Učenci so stanovali v Gospodarskem domu v Cerknem; za hrano pa so morali skrbeti sami.
V obdobju pod Italijo je bilo na Cerkljanskem vzpostavljenih več vaških mlekarn, ki so pokrivale skoraj vso proizvodnjo mleka.Osrednji vaški gospodarski obrat je bila prav vaška mlekarna,ki je kmetom zagotavljala reden in marsikateremu edini dohodek.Mlekarske zadruge so rasle kot gobe po dežju.Skoraj vsaka vas je imela svojo mlekarno.Samo v Otaležkem okraju je med leti 1924 -1927 bilo ustanovljenih 5 -Otalež,Plužnje,Lazec,Jazne,Travnik .Je bilo pa po nekaterih vaseh tudi po več mlekarn- podružnic.Nastalo je polno mlekarskih organizacij, ki so dobivale dnevno okoli 150 l mleka. Iz tega mleka so izdelovali maslo in sir ali pa samo en izdelek. Imeti so morale vse potrebne stroje in lastnega lastnega mlekarja.Leta 1926 na Cerkljanskem že več kot 15 mlekarn.Pisec članka "Nepotrebne mlekarne" v goriškem časopisu Gospodarski list leta 1925 med drugim napiše o tej problematiki:"V krajih, kjer ni vsega mleka za eno srednjo mlekarno, imamo kar po dve, tri in celo še več mlekarn. Krasen primer nam nudi v tem oziru cerkljanska občina. Predvojno smo imeli v občini dve znatnejši mlekarni, danes jih imamo 10 in ustanoviti jih mislijo še kakšnih 5. V Novakih imajo danes eno mlekarno, a mislijo ustanoviti še dve podružnici, ki bosti sami predelovali svoje.mleko, izdelke pa vnovčevali potom centrale - sedanje mlekarne. V celih Novakih pa ne spravijo skupaj 500 l mleka in za to količino hočejo imeti tri mlekarne, tri mlekarje, trikratne stroje, itd., z eno besedo trikratne stroške. Kam pridemo po tej poti? Ako se bodo še malo skregali, kar ni izključeno, se bodo podružnice osamosvojile in mogoče zopet cepile v še manjše organizacije. ki bodo imele potem po 50 l dnevnega mleka. Koncem koncev bomo Prišli do tega, da je najboljše izdelovati maslo in sir v domači hiši iz lastnega mleka....Vsled majhnih mlekarn je čisto mogoče, da se bo v slučaju krize pojavila tudi konkurenca med posameznimi mlekarnami, ker vsaka bo hotela oddati svoj izdelek. Ne smemo misliti samo na današnje razmere, ko mlečne izdelke razmeroma lahko oddamo, misliti moramo tudi na take čase, ko se bo izdelke težko oddalo. In tedaj bo ogenj današnjega organiziranja potihnil, marsikateri dober član bo postal nezaupljiv in bo zgubil sploh vsak smisel do mlekarske organizacije. Pri vsem pa moramo upoštevati še dejstvo, da velike mlekarne lažje poiščejo in tudi najdejo odjemalca, stalnega odjemalca kot majhne. Misliti moramo tudi na take čase. tudi na jutranji dan...Kaj je namen zgornjih vrstic? Ni namen, da bi se takoj vse naše mlekarnice združile v velike mlekarne. Sčasoma se bo tudi to zgodilo, a za enkrat vsaj prenehajmo z nesmiselnim cepljenjem že itak majhnih obstoječih mlekarn. Pustimo enkrat besedo našemu razumu in ne našim strastem, ki nam ne dovolijo, da bi živeli kot bratje v družini, temveč tako kot sovražniki. Ne delajmo nepotrebnih težkoč. Postavimo si cilj, da bomo imeli malo mlekarn, a te močne, po posameznih krajih pa da bomo imeli zbiralnice za mleko.....Marsikje, da marsikje, bi se že danes lahko spremenile samostojne mlekarne v nabiralnice mleka. Komu pa je tudi to podobno, da nosijo ponekod živinorejci svoje mleko mimo ene mlekarne v drugo!!!!
V Cerknem je bil od 19 do 21 .marca 1926 tudi tridnevni knjigovodski tečaj,ki ga je organizirala goriška Zadružna zveza.Vodja tečaja je bil g.D.Doktorič predavala pa sta tudi inž.Rustja in inž. Pegan.Tečaja so se udeležili udeležili razni zastopniki mlekarn iz Cerkljanskega in drugod.Navzoči so bili :1. Bončina Franc (Gor. Kanomlja), 2. Brejc Ivan (Otalež), 3. ErženVencelj (Cerkno), 4. Filipič Ceril (Lazec), 5. Grebenjak Avgust (Lig), 6. Hadalin Ivan (Zakriž) 7. Hadalin Valentin(Čelo), 8. Jemec Jakob (Novaki), 9.Jeram Lovro(Jazne), 10. Kacin Jože (Krnica), 11. Kemperle Lovro (Nemški Rut),12. Kenda Jernej (Novaki). 13. KlavžarJakob (Jesenica), 14. Klavžar Jože (Zakojca), 15. Klemenčič Silvester (Šebrelje), 16. Kosmač Franc (Mrzli vrli), 17.Lapanja Anton (Jageršče), 18. LapanjaPeter (Jageršče), 19. Maver Jakob(Lom), 20. Mavri Filip (Orehek), 21.Melnik Anton (Ravne), 22. Mlakar Jernej (Klavdje), 23. Močnik Andrej (Poče), 24. Močnik Jakob (Gorje), 25. Mohorič Ignac (Ledine), 26. Ozebek Peter(Daber), 27. Prezelj Martin (Lahinje).28. Primožič Miha (Podpleče)’, 29. Razpet Ivan(Travnik), 30. Sedej Jakob(Cerkljanski vrh), 31. Sivec Frane (Vrsno), 32 Tavčar Ivan (Poljane), 33. Zajc Franc (Jazne), 34. Zajc Ivan(Plužnje)
Knjigovodski tečaj za voditelje mlekarskih zadrug,ki ga je prav tako organizirala Zadružna zveza je bil v Cerknem tudi leta 1927 od 19.—21 marca.
Je pa v mlekarnah prihajalo tudi do velikih nepravilnosti.Red in čistoča sta bili največji težavi.Higiensko-tehnični pogoji za proizvodnjo mleka so bili pri kmetih zelo slabi. Potrebne čistoče za proizvodnjo mleka ni bilo, zato se je oddajalo iz hlevov higiensko slabo mleko.Za mlekarno je marsikje služil prostor, ki bi res prijal za kakšno stranišče, mogoče tudi za shrambo kisle repe,ne pa za mlekarno.Po prostorih kjer so shranjevali smetano in mlekarniško orodje se je širil vonj po gnilobi in plesnobi.
Umazanija! Koliko škode je naredila mlekarnam! Stene so bile ponekod polne črnih lis (od smetane, ki je pri pinjenju brizgala iz slabe pinje) in poraščene s plesnijo. Betonska tla so bila razjedena od mlečne kisline, polna blata in mlečnih ostankov, vrči in druga posoda nepomiti in na cedilu polno dlak, smeti in malih koščkov smetane, ki jo je gospodinja prezrla v skuhanem mleku. Posnemalnik ni bil očiščen gotovo že teden dni, vrč za tehtanje mleka pri prevzemanju je bil tudi ves masten.Da v taki mlekarni maslo ne more biti dobro, je bilo samo po sebi umevno. Enako razumljivo je tudi, da stroji v taki mlekarni niso »dobri«, ker iz zavretega in posnetega mleka niso dali dovolj smetane in masla.Koliko napihnjenega sira, koliko slabega masla je povzročila uma zanija v mlekarni in v hlevih članov. Pravo ogledalo mlekarne je bil mlekar.. Če je bil on čist, je bila tudi mlekarna čista in v redu, če pa jebil mlekar zanemarjen, z umazano obleko, umazanih in mastnih rok, v črnem predpasniku kot kovaški vajenec, mogoče celo z blatom in gnojem na čevljih, potem je bila umazana tudi mlekarna in nemarna iz delava. Velika nesreča za mlekarno je bil gotovo mlekar, ki je bil pijanec. Koliko škode je mlekarni naredil tak človek!
Manjše mlekarne so plačevale mleko po njegovi množini, ki so jo določali z mero ali s tehtnico, brez ozira na to, ali je bilo mleko boljše ali slabše, to je, ali vsebuje več ali manj tolšče. Ta način je dajal knjigovodji najmanj dela in bi bil tudi pravičen, če bi bili pošteni vsi ki so prinesli mleko v mlekarno. Toda mlekarji so se pritoževali, da je poštenje nekaterih zadružnikov prav rahlo, zato ne dobivajo iz mleka toliko masla, kot bi ga sicer lahko dobivali, ker je mleko včasih pokvarjeno z nepitno vodo da pa je veliko zamere, če koga opozorijo na red. Sorodstvo med mlekarjem in člani, sorodstvo med odborniki in člani, odvisnost mlekarja od nekaterih članov, odvisnost kakega odbornika od enega izmed članov je bilo največkrat vzrok za pokvarjeno, kislo in z vodo pomešano mleko v mlekarnah.
Pod italijo so mlekarne morale občinam plačevati tudi davek (užitnino) od prodaje mleka,sira in masla.Mlekarne na cerkljanskem so plačale od 20 do 40 lir na leto."Majhno breme" ki je povzročalo mlekarnam velike sitnosti.Občinski užitnini je bilo podvrženo samo tisto maslo in sir, ki je bilo na drobno prodano, in sicer seje smatralo za trgovino na drobno vsak trgovski izdelek za manj kot 10 kg sira ali masla,.Če je prodala mlekarna trgovcu ali drugemu zasebniku manj kot 10 kg sira ali masla, je bilo to maslo in sir podvrženo občinski užitnini. Če pa se je kupčija sklenila za večjo količino kot za 10 kg, potem je to bila kupčija na debelo, in tako prodano blago ni bilo podvrženo užitnini.
Mlekarne so delovale samostojno in so imele svoje lastne odbore seveda v okviru italijanskih državnih organizacij vse do začetka druge svetovne vojne v sklopu Soških zadružnih mlekarn-Cerkno,Otalež,Lazec,Plužnje,Jagršče,Straža,Bukovo,Travnik,Cerkljanski vrh,Novaki... V tem času so bile nekatere manjše že ukinjene,še več pa po drugi svetovni vojni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar