Kmečka hranilnica in posojilnica v Otaležu

V letih 1904-1910 je na Goriškem nastalo kar petdeset novih posojilnic, velika večina na pobudo katoliškega političnega tabora. Med te spada tudi 1.1910 ustanovljena KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V OTALEŽU. Da jim bo posojilnica koristila, so ljudje verjeli. V prošnji za registracijo je zapisano: »Namen joj je, da razmere svojih članov v naravnem m gmotnem oziru izboljšava, zlasti da spodbuja k varčnosti in da preskrbi svojim udom v gospodarstvu potrebna sredstva.«

V prvo načelstvo so bili izvoljeni:

Jakob Jereb (1852-1919), Otalež 253 (26), po domače Pr Jerebu,

načelnik Vinko Buda, župni kurat, Otalež

Janez Bogataj, Plužnje 36 (15), p. d. Pr Hlipču

Valentin Zajec (1889-1958), Otalež 80 (5), p. d. Blekarjev

Jožef Simonič (1878-1961), Plužnje 158 (25), p. d. Lužarjev

Anton Mlakar (1880-1970), Jazne 107 (11), p. d. Pr Jakobu

Štefan Lapajna (1863-1944), Lazec 77 (40), p. d. Zaklanec

Otaleška posojilnica je sprva pokrivala davčno občino Otalež in županstvo Oselica na Kranjskem. Po priključitvi Primorske k Italiji je del županstva Oselice odpadel, saj so bili v zadrugo lahko včlanjeni le italijanski državljani. Statut posojilnice so novi državni meji prilagodili na VI. občnem zboru 20. oktobra 1921.

KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V OTALEŽU Ustanovljena je bila 8. 5. 1910, registrirana 15. 6. 1910.  V letu 1916. je imela 250.000 K prometa.Vanjo so se iztekali večinoma le domači prihodki.Ljudstvo je varčevalo za stare čase.Načelnik hranilnice leta 1923  Močnik Anton.Na občnem zboru 23. 3. 1924 spremeni naslov v CASSA POPOLARE DI PRESTITI IN OTTALES – LJUDSKA POSOJILNICA V OTALEŽU (reg. 16. 6. 1924). Na občnem zboru 18. 10. 1931 je bil sprejet sklep o njem likvidaciji, sodišče ga je potrdilo 30. 1. 1932

O likvidaciji otaleške posojilnice je D. Kacin zapisal: »Nobenih potvorb ni bilo. Imel sem vpogled, saj sem pomagal likvidatorjema Ambrožiču in Zajcu. Ta ustanova je utrpela tolikšne izgube pri Zadružni zvezi in Banki za Julijsko Benečijo, da se ni mogla več rešiti. Vlagatelji so prispevali za kritje izgub ok. 25%, jamstvom članov pa ni prišlo v poštev. Zato so bili neumestni očitki nekaterih nepoučenih ljudi, ki so pripisovali to nezgodo na rovaš likvidatorjev.«

Kacinove spomine potrjuje arhivsko gradivo. V zapisniku občnega zbora z dne 16. septembra 1931 je rečeno, daje posojilnica
zaradi likvidacije Zadružne zveze in Banke za Julijsko Benečijo izgubila 56.597,87 lir. Ob upoštevanju rezervnega fonda je izguba
znašala 54.055,59 lir. Občni zbor je kot edino možno rešitev predlagal likvidacijo posojilnice s priporočilom, da se z vlagatelji
skuša doseči sporazumno poravnavo. Dodali so, da so bile naložbe v Zadružno zvezo v Gorici in Banko za Julijsko
Benečijo izvršene v dobri veri in z največjim zaupanjem in da zato Upravni odbor ne prevzema odgovornosti za nastalo stanje.
Na šibkost otaleške posojilnice je vplivala tudi izguba članstva zaradi nove državne meje. (V letu 1925 je imela 90 članov.) Likvidacijski postopek, ki se je začel v začetku leta 1932, je bil zaključen 1. 1940. 9. aprila 1.1. je bila otaleška posojilnica izbrisana
iz sodnega registra.

IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 4.8 1910 št.31

V Otaležu bomo prihodnjo nedeljo začeli z uradovanjem na novo ustanovljene hranilnice in posojilnice. V ta namen bode tudi malo predavanje.
Upati je na obilno udeležbo. Z veseljem pozdravljamo novo gospodarsko napravo, ki bo služila našemu ljudstvu pri zboljšanju gospodarskega stanja.

IZ OTALEŽA

Vir-Gorica 14.8 1911 št.65

V nedeljo smo tu imeli prvi občni zbor naše kmečke hranilnice in posojilnice, ki je dosegla prav lep uspeh za kratek čas svojega obstoja.

Zaključila je z dobičkom nad 70 kron.Hranilnih vlog je bilo nad 11.000 K, posojil pa okroglo 6000 kron. Letošnje leto kaže še lepše uspehe. O delovanju posojilnice je poročal domači gospod kurat Buda. Na to je imel predavanje Premrou, zastopnik Goriške zveze, v katerem je zlasti poudarjal, kako ena načel zasnovana gospodarska naprava drugo za seboj v življenje kliče. To se je pokazalo v dejanju, ker takoj potem se je po govoru gospoda poslanca Kosmača ustanovila podružnica deželne zavarovalnice za govejo živino, h kateri je pristopilo takoj 23 gospodarjev z 89 glavami zavarovane govedi.

ZADRUŽNISTVO 

Vir-Novi čas(Gorica)16.8 1912 št.33 

OTALEŽ. „K mečka hranilnica in posojilnica v Otaležu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela v nedeljo, dne 25. avgusta t. l. hitro po sv. maši, v dvorani načelnika I. Jereba, svoj redni občni zbor za II. upravno leto 1911 z vsporedom , kakor ga določajo društvena pravila. Ker bo z občnim zborom združeno tudi gospodarsko predavanje, pričakuje obilne udeležbe. Načelstvo

IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 27.6 1913 št.26

Otalež. Kmečka hranilnica in posojilnica v Otaležu, reg. zadr. z neom. zav., bo imela svoj redni občni zbor za tretje poslovno leto v nedeljo, dne 6. julija t.l. takoj po sv. maši v prostorih g. J. Jereba v Otaležu. h. št. 253 z usporedom kakor ga določa § .30 društvenih pravil.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse svoje člane Načelstvo.

OTALEŽ

Vir-Goriška straža 19.10 1921 št.46
Redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Otaležu,
reg. zadr. z neom. zavezo se vrši v nedeljo 30. oktobra l. 1921 po
službi božji ob 11.30 h v uradnih prostorih.
Dnevni red:

1. Prečitanje zapisnika zadnjega
občnega zbora.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Odobritev računskih zaključkov
za leto 1920.
4. Sprememba pravil.
5. Predlogi in slučajnosti.

Vir-Goriška straža 17.3 1924 št.22