Iz Otaleža-Slovenski poročevalec

V LAZCU IN PLUŽNJAH VODOVOD
Vir-Slovenski poročevalec 3.12 1947 št .283

POMANKLJIVOST V DELU  OBNOVITVENE ZADRUGE V OTALEŽU

Vir-Slovenski poročevalec 14.11 1947 št .268

ZDRAVA IN DELOVNA MLADINA IDRIJSKO CERKLJANSKEGA OKRAJA

Vir-Slovenski poročevalec 14.12 1947 št.293

KLO Otalež je v vasi Lazec zgradil sadno sušilnico, porabil pa je le 50%

predvidenega kredita, ker je ostalo prispevala mladina s prostovoljnim

delom. Z ostalim denarjem pa bodo še v Otaležu zgradili prihodnje leto

sadno sušilnico. Tudi pri teh delih bo mladina pomagala s prostovoljnim

delom.

V IDRIJSKEM OKRAJU JE ZELO MALO ŽENA, KI NISO VKLJUČENE V OF

Vir-Slovenski poročevalec 8.1 1948 št.6

V zadrugi v Otaležu je vključenih 40 žena. Tam se bo tudi najprej gradil zadružni dom, kjer bodo žene pridno pomagale. Za gospodarstvo se zelo zanimajo. Lani so zelo dvignile rejo drobnih domačih živali, perutnine, zajčjerejo, ovčjerejo itd. In so obveznosti, ki so jih sprejele v mesecu januarju celo prekoračile

ZADRUŽNI DOM

Vir-SLOVENSKI POROČEVALEC  16.1 1948 št .13

V OKRAJU IDRIJA HOČEJO BITI PRVI PRI GRADNJI ZADRUŽNIH DOMOV 

Vir-Slovenski poročevalec 8.2 1948 št .33

Bistra Idrijca se pri Idriji vije po tesni dolini tik pod cesto, ki pelje proti Sv.Luciji. Na osojni strani se razteza dolg, strm hrib Krnica, ki je do vrha obraščen z gostim gozdom, le tu pa tam so majhne strme ledine z malimi njivicami. Na vsaki izmed teh reber se je v breg prirasla hiša s siromašnimi gospodarskimi poslopji. Med raztresenimi domačijami so grape , po katerih ob nalivih ali pa spomladi, ko se na hribu tali sneg, derejo hudourniki in vale s seboj skale in štorovje v dolino.

Na bregovih onkraj doline se raztezajo vasice Plužnje, Lazec, Otalež in Jazne. največja med njimi je vas Otalež, katere hiše so stisnjene v hrib, kot lastovičje gnezdo pod slemenom. Sredi vasi stoji nova šola, poleg nje pa stavba krajevnega ljudskega odbora, Poleg krajevnega ljudskega odbora so v isti zgradbi še zadružna trgovina, čevljarska in krojaška delavnica.

Na vasi je te dni manj ljudi kot po navadi. Tu in tam si kdo zadana na rame koš z gnojem, ki ga raznaša v breg. Nad vasjo ob cesti pa je bolj živo. V peščeni jami kopljejo pesek za zadružni dom .Vodja skupine tovariš Bevk je skoraj vsak dan pri izkopavanju peska. Danes so prišli tudi vaščani Močnik , Vehar in France. Izpod krampov se neprestano siplje pesek in drobno kamenje , ki ga France seje v mreži. Kup ob cesti je vedno velik. Voznik Brejc ga nikakor ne more sproti zvoziti na gradbeni prostor. Danes so ga do mraka nakopali kar 4 kubične metre. Delo jim gre hitro izpod rok. Pohiteti je treba , dokler še človek utegne iti od doma. Vsak dan se zbere v peščeni jami skupina prostovoljcev. Kup peska na gradbenem odru pa je vedno večji. Opoldan se iz šole usujejo šolarčki , ki s prsti pišejo po pesku-" Za zadružni dom."

V kamnolomu nedaleč od vasi lomijo kamenje. Udarci težkih kladiv po železnih drogovih in po kamenju done daleč naokoli in se odbijajo v nasprotni ležeči  Krnici. Tovariš Golob že ves dan prav pridno tolče ob kameni breg , da se lomijo veliki kosi kamenja .S čela mu drse potne kaplje, po dobrodušnem licu ,ki se pogosto razleže v zadovoljen  nasmeh :"Ko bo dom dograjen, bo treba napeljati še elektriko in vodovod, potem bomo pa na konju."

Nad cerkvijo v strmem bregu, obraščenem z grmovjem in mladimi smrekami , že ves dan pojo sekire. Veharjev Viljem s sovaščani pripravlja les za apnenico. Celo reber so že ogulili.

"Dvakratno korist bomo imeli. Pripravljamo les in obenem čistimo gozd. Mlade smreke so že bile potrebna sonca in zraka." pripoveduje Viljem, ki je navajen trdega dela v teh strminah. Za apnenico so že našli primerno kamenje .Žgali bodo toliko apna, da ga bo za potrebe zadružnega doma še preostajalo. Nič za to- pravijo vaščani- saj bomo še gradili.

Eno uro hoda od Otaleža v bližini vasi Jazne sekajo les. Veselo pojejo sekire v smrekovem gozdu. Od časa o časa se čuje hrup in ječanje padajočih smrek iz katerih bodo iztesali gradbeni les. Še letos se bo ta les belil nad zidovi doma. Prav gotovo se bo. Vaščani sami težko pričakujejo, kdaj bodo na  zadnje sleme pritrdili smrekico s pisanimi trakovi. Tudi v bodoče se bo gozdovih slišal jek sekir. Poleg doma si mislijo zgraditi mizarsko delavnico. Obnovili bodo tudi žago v dolini, ki jo je krajevni odbor prevzel od prejšnjih lastnikov.

Pridnim vaščanom pridejo večkrat pomagat strokovnjaki. Tovariš Velikonja , ki dela načrt za njihov dom, prav pogosto prihaja in daje potrebne nasvete. Tokrat je prišel, da odmeri prostor za zadružni dom. Zadružni dom bo stal, kakor vse ostale hiše , prislonjen na hrib. Treba bo dosti kopati. Izkopano zemljo bodo vozili  na cesto, ki jo bodo dvignili. Za lažji prevoz materiala bodo v kratkem dobili na posodo tračnice in vagončke. Tovariš Velikonja , ki se je z požrtvovalnostjo   poprijel dela za gradnjo zadružnih domov v Idrijskem okraju, je zadovoljen z dosedanjimi uspehi. On dobro ve, zakaj so zadružniki tako pridni. Na noben način nočejo zaostajati za drugimi. Kmetje iz Črnega vrha so vsem krajevnim odborom  napovedali tekmovanje .Ne bodo se dali prekositi. Zvedeli so tudi, da bodo dobili nagrado vsi ,ki bodo svoj zadružni dom prvi zgradili. Potrudili se dodo , da dobe , če bo le mogoče, prvo nagrado- tovorni avtomobil. Z vsemi silami ga bodo skušali zaslužiti. Delo je treba v večjem obsegu zaslužiti. Delo je trebe v večjem obsegu končati še preden se bo pričelo delo na polju. Tak oso sklenili kmetje Otaleža, Plužnja , Lazec in Jazen. Redki so oni , ki se ne bodo udeležili tega velikega dela. Vse množične organizacije  so sprejele obveznosti. Zveza borcev je sklenila , da bo vsak član prispeval 100 prostovoljnih ur, člani OF po 60, člani sindikata, AFŽ, LMS pa tudi po 60 prostovoljnih ur. Tudi pionirji bodo prispevali svoj delež. Že sedaj pomagajo pri sekanju drv za apnenico in pri zbiranju starega železa , ki bo šlo za zamenjavo za tračnice. Pionir Mirko pridno vlači butare k apnenici. Prav tako tudi ostali pionirji, žene, delavci, mladina.

Zvečer se mladina zbira in se uči. V kratkem bodo igrali igro, izkupiček pa bodo prispevali za zadružni dom.In ko se razhajajo , še pozno v noč odmeva po bregovih njihova vesela pesem .

DELO OF V VASI LAZEC

Vir-Slovenski  poročevalec 16.4 1948 št .91

ZBOROVANJE ZADRUŽNIKOV V OTALEŽU
Vir-Slovenski poročevalec 1.8 1948 št. 182

DVORANA BREZ DOMAČIH PRIREDITEV
Vir-Slovenski poročevalec 23.5 1953 št.119
Zadružni dom v Otaležu Ima lepo opremljeno dvorano z odrom ,na katerem  so doslej nastopala le razna društva iz sosednjih krajev . v samem Otaležu nimajo nobenega  društva ali  kakšne skupine. ki bi skrbela za razvedrilo  in kulturno življenje vaščanov . Pogojev za prosvetno delo  v Otaležu je dovolj samo razgibati bi ga bilo treba , pri čemer bi lahko pomagala učiteljica priške šole. P . A.


TO SE JE ZGODILO V OTALEŽU
Vir-Slovenski poročevalec 30.10 1953 št. 256


Nedavno sem se oglasil v Otaležu. kjer sem si v tamkajšnji gostilni potešil žejo. Na uho mi Je kmalu udarila poskočna radijska glasba. Takoj sem si mislil, da znajo tu res prijazno sprejeti goste. A kmalu sem zvedel za čudno pot tega radijskega aparata. . Nekako pred dvema letoma Je organizacija AFŽ iz Otaleža prejela ta radijski aparat za nagrado od okrajnega odbora OF v Idriji kot najboljša organizacija v okraju. Ker ga ta ni uporabljala. niti ga ni nameravala uporabljati. je sklenila, da ga proda. V ta namen so začeli iskati kupca. Med tem časom pa je bil občni zbor kmetijske zadruge v Otaležu pri delitvi dobička ki ga Je zadruga ustvarila, so upoštevali tudi kulturno prosvetno društvo njihove vasi in mu dodelili 20.000 din kot pomoč za prosvetne namene. Za ta denar ki je
bil določen za prosveto, na je upravni odbor kmetijske zadruge kupil od organizacije AFŽ ta radijski aparat in ga namesti! v gostilni, kjer bi služil za »prosvetne namene«. Člani tega društva pa so bili trdno prepričani, da ga bodo dobili oni in ga postavili v sobo. ki jo ima na razpolago prosvetno društvo v zadružnem domu . Vaščani, zlasti pa sodelavci in člani prosvetnega društva menijo, naj bi upravni odbor kmetijske zadruge nabavil radijski aparat za gostilno iz drugih sredstev, ne pa iz tistih, ki so jih zadružniki določili za prosvetne namene. Jaka
Bogataj O krajni ljudski odbor Tolmin

IDRIJA

Vir-Slovenski poročevalec 25.2 1955 št.46


Telefon potrebujejo Otalež in sosednje vasi so se soglasno priključile
občini v Idriji. Za nekatere je Idrija oddaljena tudi nad 10 km , poleg
tega pa so še poti predvsem v zimskem času zelo slabe. Svoj čas je bil v
Otaležu krajevni ljudski odbor, sedaj pa so ostale v lepem zadružnem
domu le kmetijska zadruga, čevljarna in pisarne raznih organizacij.Očitno
je. da bi bil v Otaležu zelo potreben telefon. Organizacije, zadruga in
razne delavnice bi ga potrebovale, pa tudi privatniki ob obiskanju prve
pomoči Itd. Preden človek iz teh vasi pride do zdravnika, je lahko že
prekasno, medtem ko bi telefon časovno razliko močno skrajšal. Prav bi
bilo, če bi o tej zadevi razmislili pristojni organi. S. P

Slaba napeljava ali kaj? Vasi Jazne, Otalež, Plužnje in Lazeč so leta
1952 dobile električno luč. To je bil za prebivalce velik in pomemben
dogodek. Svoje naloge so se takrat tudi prav dobro zavedali, saj so sami
prispevali 1.25 milijona din. Na račun električne razsvetljave pa je
bilo v zadnjem času že mnogo pritožb. Sveti prav slabo, saj človek pri
40-watni žarnici le z muko bere ali dela kaj drugega. Mnogokrat pa luči
sploh ni. Zgodi se, da po nekaj večerov mrkne, zatem sveti dan, dva in
spet zmanjka. Prebivalci se sprašujejo kaj je tem u vzrok. Ker so že
obračunali s starimi petrolejkami, morajo sedaj prebiti mnoge večere v
temi.

INFLUENCA

IZ OTALEŽA
Vir-Slovenski poročevalec 17.5 1955 št.113

V LAZCU NOVA CESTA
Vir-Slovenski  poročevalec 18.5 1955 št .114 

KAKO JE FELIKS SLABE IZBOLJŠAL SVOJE GOSPODARSTVO

Vir-Slovenski poročevalec 28.8 1955 št.200

LAZEC NOVA CESTA 
Vir-Slovenski poročevalec 24.12 1955 št .298

DVA TEČAJA V OTALEŽU
Vir-Slovenski poročevalec 4.2 1956 št.28

NA SONČNEM BREGU IDRIJCE

VIR- Slovenski Poročevalec, 30.4.1956

Težko je življenje v hribih, tam kjer zemlja kljub vestni obdelavi le slabo obrodi. Na ramah nosijo ljudje gnoj navkreber, na ramah v koših prinašajo sadove domov, največkrat po taki strmini, po kateri se človek iz mesta še prazen ne bi upal.

Tako je življenje v štirih prijaznih vasicah sončnega pobočja Idrijce, v Jaznah, Otaležu, Plužnah in Lazcu, vendar pa je v njih vsako leto bolj živo. Lani so gradili novo cesto v Lazec, predlanskim vodovod v Otaležu, že prej so elektrificirali vasi, zgradili lep zadružni dom, do njega lepo cesto… Kar precej je pomembnih prireditev, ki so spremenile zunanjost vasi in preobrazile ljudi. Ti so postali vestni graditelji nove družbe. Postali so ljudje, ki se čvrsto umikajo preteklosti in ustvarjajo predvsem za novi rod lepšo bodočnost.

Letošnji prvi maj proslavljajo z novo delovno akcijo. Zgradili bodo cesto iz Lazca v Senožet, v Pluženjski hrib. Ta pot bo za prebivalce teh vasi pomembna pridobitev. Po njej bodo lahko vozili seno domov na vozovih. Olajšani bodo veliki napori teh ljudi, ki so doslej vlačili seno po veliki strmini kar na vejah. To je bilo izredno težko in celo življenjsko nevarno.

Tako si ljudje v teh naprednih krajih iz leta v leto lajšajo svoje življenje. Pridne članice idrijskega čipkarskega podjetja si nič več ne kvarijo oči pri petrolejkah. V prijetni družbi in ob električni razsvetljavi ob zvokih radia prestavljajo bucike daleč v noč…

Vzorna kmetijska zadruga v Otaležu nenehno skrbi za razvoj kmetijstva. Ljudje se radi ravnajo po njenih nasvetih. Zasadili so že mnogo sadnih dreves, uporabljajo umetna gnojila, preurejajo svoje neprimerne hleve, izvajajo selekcijo živine in pričenjajo pravilno kolobariti. Zadruga pa prireja razna predavanja, tečaje, kmetijske razstave, tekmovanja in tudi finančno podpira posameznike. V kulturno-prosvetnem delu pa je kulturno-prosvetno društvo »France Bevk« doseglo lepe uspehe. Vso pohvalo zaslužita zlasti pevski zbor in glasbena šola.

Tako je danes življenje v vasicah sončnega pobočja Idrijce. Tu ljudje vsako leto dočakajo svoj delavski praznik z dokončano ali vsaj začeto delovno akcijo.

GORIŠKA

Vir-Slovenski poročevalec 7.11 1956 št.263

Jazne

Prebivalci Jazen še nimajo do vasi primerne ceste. Bivša italijanska
vojaška cesta pa pelje kakih 500 m od vasi, zato že dalj časa
razmišljajo, kako bi to cesto povezali z vasjo in dalje s Sovodnjami.
Kredit za izdelavo projekta jim je odobril že bivši.. OLO v Tolminu.
Jeseni so strokovnjaki izdelali, tudi terenski posnetek. Ljudje upajo,
da jim bo tudi sedanji občinski ljudski odbor v Idriji priskočil na
pomoč, kajti nova cesta bi bila pomembna tudi za Otalež, Plužnje in
druge vasi.

POT V PLUŽENJSKI VRH
Vir-Slovenski poročevalec 19.2 1957 št.41

LAZEC

Vir- Slovenski poročevalec 15.3 1957 št .61

Nov vodovod in ustanovitev poslovalnice kmetijske zadruge v Plužnjah sta največji želji prebivalcev Lazca. V odovod je povsem dotrajal in je nujno izmenjati cevi. Prebivalci so pripravljeni pre ­vzeti nase velik del stroškov, u pajo pa, da jim bo pom gal tudi občinski ljudski odbor v Idriji. Sedaj imajo do svoje kmetijske zadruge skoraj poldrugo uro hoda, kar je zelo nerodno poleti zaradi dela, pozimi pa zaradi slabe poti. Zaradi tega si prizadevajo, da bi kmetijska zadruga v Otaležu odprl poslovalnico v Plužnjah

KOLIKO NAČRTOV SMO ŽE NAPRAVILI
Vir-Slovenski poročevalec 22.2 1958 št .45

OSKRBELI SO SI BOLJŠO LUČ

Zgledno prizadevanje prebivalcev nekaterih vasi idrijske občine

Vir-Slovenski poročevalec 25.9 1958 št.226

VIR-DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE-DLIB

Iz Otaleža-Ljudska pravica

POIZVEDBE

Vir- Ljudska pravica 6.6 1945 št .36

USPEHI V PRVIH ŠTIRIH MESECIH  TEKMOVANJA

Vir-Ljudska pravica 21.5 1946 št.116

V Idriji se je sestal 13. maja Okrajni ljudski parlament, da pregleda
uspehe dela v prvih štirih mesecih tekmovanja in naredi načrt za
nadaljnje delo. Poleg borbe, ki jo vodi primorsko in istrsko ljudstvo za
priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, so tudi v okviru
prvomajskega tekmovanja dosegli zadovoljive uspehe..

Obnovitvena zadruga Straža-Otalež je postavila lastno žago in delavnico
za cementne strešnike. Od Tehnične baze je prejela za 2,100.000 lir
raznega gradbenega orodja in opreme, od tega je razdelila med svoje
člane gradiva v vrednosti 740.000 lir. Zadružniki iz Otaleža, Lazca in
Jazen so posekali preko 1000 m3 lesa. V spomladanskem pogozdovanju so
gozdni delavci in mladina skupno v 1000 prostovoljnih urah posadili
30.855 sadik. Delo se je izvršilo pod strokovnim nadzorstvom gozdarskega
osebja. Velika skrb se posveča reji plemenske živine. Ukrenilo se bo vse
potrebno za preskrbo vprežne živine tistim, ki so jo izgubili v narodno
osvobodilni borbi

PLUŽNJE PRI CERKNEM

Vir-Ljudska pravica 28.5 1946 št.122

MLADINA IDRIJSKO-CERKLJANSKEGA OKRAJA SE Z DELOM NA VOLITVE V MLADINSKE OKRAJE

Vir-Ljudska pravica 11.12 1947 št .290

….KLO Otalež je v vasi Lazec zgradil sadno sušilnico, porabil pa je le 50% predvidenega kredita, ker je ostalo prispevala mladina s prostovoljnim delom. Z ostalim denarjem bodo prihodnje leto v Otaležu zgradili sadno sušilnico.
…..Mladina ima veliko veselje tudi do vsestranske izobrazbe in obiskuje z veseljem večerne tečaje, ki so se že pričeli v Cerknem , Črnem vrhu in Otaležu. Po vaseh so sedaj, ko so dolgi večeri, skupno z OF organizirali čitalne krožke….

NAGRADITEV NAJBOLJŠIH KMETOVALCEV V OKRAJU IDRIJA
Vir-Ljudska pravica 12.12 1947 št.266

Predsednik nabavno-prodajne zadruge v Otaležu tov. Bevk Ivan, je ob času odkupa krompirja obiskal vse hiše na področju KLO Otalež, pravilno pojasnjeval pomen kontrahaže in je velike količine krompirja tudi kontrahiral, saj se je ta krajevni odbor pri oddaji krompirja najbolj izkazal.

POMANJKLJIVOSTI V DELU OBNOVITVENE ZADRUGE V OTALEŽU
Vir-Ljudska pravica 13.12 1947 št.267

V poletju letošnjega leta so v vasi Lazec začeli graditi sadno sušilnico. Sušilnica je v tej vasi nujno potrebna, ker je veliko sadnega drevja. Delo pri sušilnici je vodila Obnovitvena zadruga v Otaležu .Prebivalci vasi so delali mnogo prostovoljnih ur z zavestjo, da jim bo pravočasno dograjena sušilnica v veliko korist. Sadje je dozorelo, letina je bila tako bogata kakor malokdaj prej, toda sušilnica pa še ni bila dokončana. Manjkala so vratca in streha, ker obnovitvena zadruga v Otaležu ni znala pravočasno poskrbeti za te stvari, ni znala dela tako razporediti, da bi se bila sušilnica, ki je bila prvenstvenega pomena za vso vas, prva dokončala. Tako se je zgodilo, ko je bilo zgodnjega sadja največ, je gnilo po sadovnjakih, ker ljudje niso imeli dovolj posode, da bi bili vsega pospravili za žganje in mošt. Trg pa tudi ni mogel vsega pokupiti, ker zgodnje sadje hitro gnije,
Po drugi strani bi bile pa morale tudi organizacije OF v tej vasi bolj konkretno gledati na delo Obnovitvene zadruge in
zagotoviti pravočasno izvedbo planskih nalog, ne pa misliti, da je to samo stvar krajevnega ljudskega odbora in Obnovitvene
zadruge.

NAŠE ZADRUŽNIŠTVO SEDAJ IN V BODOČE 

Vir-Ljudska pravica 30.12 1947 št .306

Lep  primer nam je zadruga Otalež - Idrija, ki je v svojem okolišu, ki šteje 714 prebivalcev, odkupila 42.000 kg krompirja, dočim je znašala obvezna oddaja le 11.500 kg. Ta Zadruga pa je odkupila tudi nad 11 vagonov sadja, katerega povprečna cena je znašala 4.40 din za kg. Takih primerov je še nešteto. 

POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 13.1 1948 št.11

V Otaležu so izvolili odbor, ki bo vodil gradnjo zadružnega doma
Idrija, 12. januarja-
Nabavno-prodajna zadruga v Otaležu ima včlanjene prebivalce iz vasi Lazec, Otalež, Plužnje in Jazne. Promet te zadruge je bil preteklo jesen zelo velik. Kmetje So prodali zadrugi velike količine krompirja in sadja, ki ga je izvozila, dočim so prej sami prodajali svoje pridelke po Idriji, za izvoz pa ni nihče poskrbel,ker so zadružni prostori sedaj jako stisnjeni, so se zadružniki odločili, da se bodo takoj lotili gradnje zadružnega doma.Množične organizacije so se obvezale prispevati svoj delež s prostovoljnim delom, in sicer: sindikalna podružnica v Otaležu 4000 ur, organizacije O F v Otaležu, Plužnjah , Jazbinah in Jaznem 1000 ur, AFŽ 510 ur, mladinske organizacije 1500 ur, gasilsko društvo v Plužnjah 100 ur in pionirska organizacija 1500 ur. Na množičnem sestanku so izvolili pripravljalni odbor, ki bo skrbel, da bodo obveznosti tudi v resnici izpolnjene. A. P.

POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 17.1 1948 št.14
Žene izpolnjujejo predkongresne obveze.
Iz Idrije poročajo, da so žene pokazale veliko zanimanja za zadružništvo in za gradnjo zadružnih domov. Pri tem so zelo aktivne žene KLO Otalež-Lazec, Plužnje-Jazne. Obvezale so se, da bodo napravile pri gradnji zadružnega doma 450 prostovoljnih ur ter nudile delavcem pomoč v hrani. Te obveze pa bodo še prekoračile in delale vztrajno, dokler ne bo zadružni dom dograjen.

POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV

Vir-Ljudska pravica 12.2 1948 št.43

Uspehi prostovoljnega dela v Otaležu
Otalež, 18. februarja.
Pretekli četrtek 12. t. m. so na gradilišču zadružnega doma v Otaležu delali člani množičnih organizacij iz Otaleža, Plužnje in Jazne. Pri apnenici je delalo 91 prostovoljcev. Pripravili so že nad polovico potrebnega materiala za apnenico. Nakopali so tudi večje količine peska in ga zvozili na gradilišča. V kamnolomu so nalomili 8 m3 kamenja.Od kamnoloma do glavne ceste so gradili novo dovozno cesto, kamor bodo položili tračnice, da bodo lahko z vagončki prevažali kamenje iz kamnoloma na gradilišče. Nekaj jih je na gradilišču odstranjevalo ruševine. Vseh skupaj je bilo 180 in so opravili »kupno 791 ur prostovoljnega dela.

DELO NA GRADBIŠČIH ZADRUŽNIH DOMOV V IDRIJSKEM OKRAJU

Vir-Ljudska pravica 15.2 1948 št.39

Ljudska pravica 19.2 1948 št.7

POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV

Vir-Ljudska pravica 24.7 1948 št .173

IDRIJA. — Primer mlekarne v Plužnjah nam kaže, da se v zadnjem času pri
nas tudi mlekarstvo razvija. Prvotno je v to mlekarno, ki je pričela
obratovati spomladi 1947, nosilo mleko le kakih 8 živinorejcev iz vasi
Lazeč. Vezane cene pa so prinesle nov razmah in polet tudi v to
mlekarno, tako da je količina mleka, ki jo predelujejo, narasla od
prejšnjih 60 I, na čez 200 litrov dnevno. Kmetje so spoznali, da je ta
način trgovanja najbolj primeren.


POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV

Vir-Ljudska pravica 1.8 1948 št.183
IDRIJA. — Iz skupščine zadružnikov v Otaležu je razvidno, da je tudi kmetijska zadruga v Otaležu. ena najboljših v idrijskem okraju, napravila odločen korak naprej za dvig kmetijstva.Kot najvažnejša točka dnevnega reda je bilo poročilo upravnega odbora. Največja diskusija se je razvila na podlagi poročila, ki ga le podal referent za živinorejo.Spodbujal je kmete, naj posvetijo čim več pažnje vzgoji plemenske živine, ki bo imela na trgu za 80 % višjo ceno kot klavna živina. Mnogo je bilo zanimanja tudi za umetno gnojilo, katerega je zadruga ravno v teh dneh sprejela 18 centov. Sklenili so. da bodo to gnojilo razdelili interesentom. Ker ima zadruga nekaj čez 40.000 din prebitka, so zadružniki sklenili, da gre polovica za gradnjo zadružnega doma. za ostalo polovico pa bo zadruga poravnala razne obveznosti. Rešili so tudi vprašanje nakupa tehtnic.

ZINKA

Vir-Ljudska pravica 15.9 1948 št.222 


BESEDA NAŠIH BRALCEV
Vir-Ljudska pravica 13.12 1948 št.297

V Otaležu je bil sestanek upravnega odbora KZ, kateremu so prisostvovali tudi člani strokovnih svetov. Živinorejski
referent, ki skrbi za to, da pride čim več dobre živine v kraj in da gre za preskrbo le ne plemenska živina, .je
apeliral na navzoče, da mu pomagajo s tem da bodo vsi živinorejci oddajo živine javili na živinorejski odsek KZ. Na
seji so sprejeli sklep, da bodo ustanovili zadružno kovačnico, po možnosti tudi mizarnico. Poljedelski svet se je obvezal, da bo med zimo temeljito pregledal vse sadovnjake ter dal sadjerejcem navodila za iztrebljenje starega sadnega drevja ter za čiščenje in cepljenje. Napravili bodo načrt, koliko bo posamezen sadjerejec cepil in kakšne vrste, tako da se bo tudi v tej panogi, ki ima v tem kraju možnost razvoja, pričelo načrtno
gospodariti. A. P.

2190 PRIMORSKIH KLEKLJARIC
po svojih močeh
prispeva k izpolnitvi petletnega plana
Vir-LJUDSKA PRAVICA 7.2 1949 št.32
…..Kaj pa menijo članice same
o svoji zadrugi? Na sektorski konferenci AFŽ v Otaležu, kamor so prišle članice AFŽ iz Jazne, Pluženj, Lazeca in Otaleža, kjer so govorile o planu za leto 1949, so se ob koncu sestanka pogovorile tudi o tem. Saj so vse tudi članice čipkarske zadruge. Takole so govorile: »Še nikoli nisem prejela za svoje delo tako poštenega plačila,« je menila prva, »pa klekljam že 35 let.« »Prej je vsak, ki je čipke kupoval, gledal, da je pri njih čim več odtrgal in spravil v svoj žep. Zdaj pa nam je dobro delo res dobro plačano. In to z odstotki je dobra stvar. Čim več si naredila, toliko večji odstotek ti je pripadel od skupnega dobička zadruge.« »Pa tudi skrbi zadruga za nas. Priskrbi nam razsvetljavo. In če narediš na mesec čipk v vrednosti 1000 dinarjev, ti da zadruga potrdilo, na podlagi katerega dobiš živilsko nakaznico. Saj delamo za plan, za skupnost. «Tako so pripovedovale klekljarice v Otaležu in tako pravijo tudi v vseh krajih, kjer so doma članice idrijske čipkarske zadruge. Zadovoljne da so si ustanovile zadrugo…..

POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV

Vir-Ljudska pravica 8.3 1949 št .57

Vaški aktiv Lazec  bo v kmetijsko zadrugo vključil še tri člane, tako
da  bo vpis stoodstoten. Pri gradnji zadružnega doma v Otaležu bodo
naredili 200 prostovoljnih ur in pomagali z vprežno živino. Napravili
bodo tudi sadovnjak.

LJUDSKA INŠPEKCIJA -DOBER POMOČNIK FRONTE

Vir-Ljudska pravica 6.11 1949 št.263 

ORGANIZACIJA AFŽ V OTALEŽU
Vir-Ljudska pravica 15.1 1950 št.12
Je dostojno izpolnila letni plan dela. Takrat, ko so žene sprejemale letni plan dela za 1949, so bile trdno odločene, da ga uresničijo do zadnjo točke. V delu so imele težave, ki so jih pa z dobro voljo, načrtnim delom in z odpravo pomanjkljivosti sproti premagovale. Danes se vasi Otalež lahko upravi­čeno ponašajo, da so letni plan dostojno iz­polnile. V letu 1949 so pridobile v organi­zacijo 60%,žen.  Imele so 6 množičnih sestan­kov in 13 sej odbora. Pridobile so 24 naroč­nic na »Kmečko Ženo« in 3 za »Našo ženo«. Priredile so dve plesni prireditvi in izskupi­ček 15.500 din prispevale za zadružni dom.
Opravile pa so 537 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 5370 dinarjev. Obveznost za vpis v kmetijsko zadrugo so presegle za 20%«.Članice so se udeleževale soj KLO in tako pomagale rešiti razna gospodarska vpraša­nja. Pomagale so pri organizaciji ambulan­te v vasi. Pri drugih delili so opravile še 208 delovnih ur v vrednosti 2080 din .Za »Te­den matere in otroka« in za novoletno Jelko so žene darovale skupno 1200 din, ter pridno sodelovale skupno z ženami bližnjih vasi za dobro izvedbo novoletno Jelke. Zbrale so 10 kilogramov jabolk, čez 13 kg moke, 18 jajc in maslo ter za novo leto obdarovale naše malčke.
Premalo pa jim jo Fronta pomagala pri študiju. Zaradi tega na tem polju niso imele vidnih rezultatov. Žene se pripravljajo , da
bodo v kratkem na množičnem sestanku spre­jele načrt za delo v letošnjem letu.

IZ RAZNIH KRAJEV
Vir- Ljudska pravica 27.3 1950 št 74
Člani OF Lazec so prejeli odlikovanje glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije ,kot priznanje za uspešno delo .Zasluga vaškega odbora OF je predvsem v tem ,da zna v vsako gospodarstvo ali politično akcijo vključiti celo vas.Odlikovanje je dobila tudi aktivistka in borka tov. Francka Zajec.

MASLO

Vir- ljudska pravica 17.5 1950 št .117

IZ RAZNIH KRAJEV 

Ljudska pravica 9.12 1950  št .293 

Otalež. V Otaležu nameravajo prihodnje leto dograditi zadružni dom.
Doslej so vaščani prostovoljno delali pri graditvi doma okrog 5000 ur,
pri čemer ima lep delež mladina. Posebno sta se Izkazala mladinec Milan
Jeram In mladinka Zlatka Vogrič. — Žene bodo imele to zimo več
praktičnih tečajev. — Organizacija OF je v Otaležu oživela ln je bila v
oktobru pohvaljena. Otaležani so napovedali frontovcem iz Plužen
tekmovanje pred volitvami v OLO.

IZOBRAŽEVALNI TEČAJI
Vir-Ljudska pravica 24 .12 1950 št.306

Idrija

V idrijskem okraju je danes 24 večernih izobraževalnih tečajev, ki jih
obiskuje nad 380 ljudi....

….Na področju KLO Otalež so trije večerni tečaji in sicer v Otaležu, Jaznah in Lazcu. Skupno jih obiskuje 48 tečajnikov, med katerimi je precej mladine. Požrtvovalni učitelji Slavica Bončina In Jelena Jean uspešno vodita vse tri tečaje, čeprav imata mnogo dela s šolskim poukom. Tečaji so dvakrat tedensko. Prvi dan v tednu predavata učiteljici, drugi dan pa vaški predavatelji, ki so si sami ali na tečajih izpopolnili znanje o kmetijstvu, živinozdravstvu, gospodinjstvu,
šivanju itd…..

V LAZCU BOLJE KOT NA BUKOVEM
VIR-Ljudska pravica 18.1 1951 št.15
Ljudska knjižnica » Ivana Cankarja« v partizanski vasici Lazec dobro napreduje : danes šteje 269 knjig in 138 brošur. Lani se je povečala za 88 knjig ter še več brošur in revij. Knjižničark a tov. Angela Močnik je pri svojem delu zelo skrbna in je bila že večkrat nagrajena. Lani so vaščani prebrali 448 knjig in sicer največ leposlovnih. Knjižničarka je mnenja, da bi ji moral
KLO Otalež dati denarno pomoč, kar bi še bolj pospešilo njem razvoj. Mladinci in žene pa so zbrali za knjižnico 1500 din….

V IDRIJSKEM OKRAJU DOBRO DELAJO DRAMSKE SKUPINE
Vir-Ljudska pravica 18.3 1951 št.66


KUD »Mlakar Silvo« iz Otaleža ima v Jaznah, Otaležu in Plužnjah tri dramske skupine, ki tekmujejo.


OTALEŽ NEKDAJ IN DANES

Vir-Ljudska  pravica 29.11 1952 št.48


Cerkno je majhno mestece v severni Primorski, kjer je zažarela iskra na
­ odno osvobodilne borbe že leta 1941. Ljudstvo, ki živi v cerkljanskem
kotu, je bilo brez vsakih pravic v obdobju italijanskega fašizma. V sebi
pa je nosilo odpor proti tujcu ter nacionalnemu in socialnemu zatiranju
. Zato je raz ­plamtel poziv Komunistične partije ta odpor v ogenj
narodnoosvobodilne vojne. Po vaseh so bile kmalu organizirane trojke, ki
so pojasnjevale namen borbe, zbirale orožje in širile propagando. Že
v poletju 1942 so bili skoraj v vseh vaseh vaški odbori treh do petih
članov. Moč Osvobodilne fronte je rasla iz dneva v dan. Vsak prebiva
­lec je prispeval posojilo svobode in plačeval narodni davek. Novembra
1942 je bila izvršena trosilna akcija v vseh vaseh in postojankah pred
nosom vojaštva in karabinerjev .

Luigi, župan v Cerknem , in njegov občinski odbor so izgubili oblast nad
ljudstvom . Vklenjeni so bili v samo Cerkno in tudi v njem niso imeli
občutka varnosti. Cerkno je dajalo redno mesečno nad 32 tisoč lir kot
narodni davek ali kot posojilo. Davkov Italijanom pa niso več plačevali.
Poziv fronte za narodni davek in narodno posojilo so priznali za zakon.

Ko so hoteli Italijani mobilizirati vse sposobne moške v februarju 1943,
niso dobili z izjemo enega nikogar v Dolnjih in Gornjih Ravnah nad
Cerknim . Prav tako so odšli v partizanske vrste moški ostalih vasi.
Uveljavila se je kot zakonita oblast volja primorskega ljudstva.
Osvobodilna fronta je v svojem delu zajela prvič tudi žene. V vaseh
Planina, Otalež, Ravne, Zakriž, Novaki in v drugih so pokazale, da so
sposobne požrtvovalnih dejanj.

Po kapitulaciji Italije je bil osvobojen cerkljanski okraj, Osvobodilna
fronta je prevzela začasno oblast. Razpisane so bile prve volitve v
narodno osvobodilne odbore. Udeležba je bila skoraj popolna. Vsaka vas z
nad sedemdeset prebivalci je volila svoj odbor. Izvoljen je bil tudi
okrajni narodno osvobodilni odbor. Vsi voljeni odbori so začeli takoj d
elati. Sprejeli so razne odloke in uredbe, s katerimi so se vsklajevali
napori zaledja in fronte. Na pobudo Osvobodilne fronte so bile odprte
šole, ki so začele že oktobra 1943 z rednim poukom . Šole so opravljale
svoje prosvetno delo stalno do osvoboditve.

Odloki narodnoosvobodilnih odborov so bili edini zakon. V vasi je
prihajalo novo življenje. Med temi  vasmi je bil tudi Otalež.

ODBIRA ŽIVINE V 0TALEŠKI ZADRUGI
Vir-Ljudska pravica 6.12 1952

Nedavno je bil v Otaležu pri Cerk­nem izredni občni zbor kmetijske za­druge, na katerem so bile volitve v okrajni zbor proizvajalcev. Zadružniki so razpravljali tudi, kako bi izboljšali živinorejo. Sklenili so izmenjati vse bike, ki niso plemenski.
Zanimali so se tudi, kako je s kontrolo mleka priznanih krav. Kmetijska za­druga je nam reč že pred dvema mese­cema izvršila pod vodstvom Cirila Šav­lija selekcijo živine. Komisija je pri­znala 30 krav za plemenske, popisala pa jih je 56, ki so dobre mlekarice. U pravni odbor zadruge je postavil Alojza Rejca za kontrolorja priznanih in popisanih krav. Rejc pregleda en­krat mesečno mleko vsake posamezne priznane in popisane krave. Zadruž­niki so priporočili upravnemu odboru naj vodi pregled tudi o teličkih pri­znanih krav in naj bi kmetje vsa sort­na teleta tudi redili. Kmetijska zadruga v Otaležu je med prvimi v tem koncu začela z odbiro živine.

GLASBENO ŽIVLJENJE V OTALEŽU

Vir-Ljudska pravica 11.6 1955 št .134

DVA TEČAJA V OTALEŽU

Vir-Ljudska pravica 4.2 1956 št. 26

VEČER! PO NAŠIH VASEH

Vir-ljudska pravica 18.2 1956 št .14

OD VASI DO VASI

Vir-Ljudska  pravica 24.6 1956 št 147

ZAKAJ SADITI VEČ KULTUR, KO BI ENA BOLJE USPEVALA
O neizkoriščenih možnostih za razvoj kmetijstva na cerkljanskem
Vir-Ljudska pravica 14.5 1957 št.112

Hribovit svet na Cerkljanskem nudi obilo pogojev za napredek živinoreje in sadjarstva in deloma tudi poljedelstva. Vendar je v zavesti ljudi še zmeraj dosti predsodkov in napačnih nazorov, ki ovirajo uveljavljanje novih metod in sodobnih oblik gospodarjenja v kmetijstvu. Zato se vse novo le stežka prebija v te kraje, odmaknjene od večjih centrov in industrijskih središč. — Tovarišica Marija Bašelj, kmetijski tehnik pri'Gospodarski poslovni zvezi v Tolminu in domačinka iz Otaleža, mi je o tem povedala nekaj podrobnosti. Kmetovalci še zmerom šadijo najrazličnejše kulture od krompirja do krmskih rastlin, okopavin in žitaric, čeprav to zahteva obilo dela in truda, prinaša .pa manjše dohodke. Kmet se namreč ne more dovolj posvetiti vsem tem najrazličnejšim kulturam, jih dovolj negovati in skrbno obdelati, da bi dale zadovoljiv pridelek. Nizki hektarski donosi to najbolj prepričljivo potrjujejo. V najboljšem primeru pridelajo denimo pšenice od 8 do 9 metrskih stotov, medtem ko je v spodnji Vipavski dolini pridelajo do 30 metrskih stotov. Ljudje to sami uvidevajo, vendar se le počasi otresajo starih običajev. Kmetijske zadruge in napredni kmetovalci naj bi podprli izločanje pšenice, za normalno kolobarjenje pa naj bi jo nadomestili z drugimi žiti (ječmen in rž), ki bolje uspevajo. Odločili j naj bi se predvsem za krompir, ki zelo dobro uspeva. Pridelek je že sedaj v primeri' z nižinskimi kraji zadovoljiv, čeprav je tehnika obdelovanja še večidel, primitivna in kmetovalci uporabljajo .premalo umetnih gnojil in si tudi ne pomagajo z raznimi agrotehničnimi ukrepi. Sedaj pridelajo približno 2500 kg krompirja. na hektar zemlje, z boljšo in modernejšo obdelavo pa bi lahko pridelek povečali za najmanj 20 odstotkov. Na Cerkljanskem je živinoreja osrednja kmetijska panoga, vendar njen razvoj ovira pomanjkanje dobre krme, ki vsebuje dovolj beljakovin. Sedaj je posebno mlada živina zaradi pomanjkanja beljakovin v hrani slaba in premalo odporna. Zato naj bi kmetovalci sejali več detelje, ki dobro uspeva in vsebuje dovolj beljakovin in rudninskih snovi. Kmetijstvo Je sedaj precej zaostalo in daje majhne dohodke, s smotrnejšim gospodarjenjem pa bi ga lahko znatno dvignil. V industriji ne bo več moč zaposliti večjega števila ljudi, zato se bodo morali le-ti v glavnem preživljati doma in posvetiti vso skrb zboljšanju kmetijstva. V tej smeri lahko dosti napravijo tudi kmetijske zadruge. Medtem ko so se zadruge v Cerknem in Otaležu dobro uveljavile, se zadruge na' Kladjah, Novakih in na Bukovem premalo zanimajo za napredek kmetijstva.

JOŽE ERŽEN

Vir-Ljudska pravica 17.4 1958 št.91

NESREČA NE POČIVA

Vir-Ljudska pravica 9.9 1958 št .211

16-letnemu rudarjevemu sinu Andreju Štrausu iz Lazec 52 pri Cerknem pa
je padel drog na desno nogo in mu zlomili goleno.


OBSOJENI ZARADI NEDOVOLJENEGA PROMETA S TUJO VALUTO
Vir-Ljudska pravica 29..10 1958 št..251.