Vir-Slovenski poročevalec 3.12 1947 št .283
V IDRIJSKEM OKRAJU JE ZELO MALO ŽENA, KI NISO VKLJUČENE V OF
ZADRUŽNI DOM
V OKRAJU IDRIJA HOČEJO BITI PRVI PRI GRADNJI ZADRUŽNIH DOMOV
Vir-Slovenski poročevalec 8.2 1948 št .33
Bistra Idrijca se pri Idriji vije po tesni dolini tik pod cesto, ki pelje proti Sv.Luciji. Na osojni strani se razteza dolg, strm hrib Krnica, ki je do vrha obraščen z gostim gozdom, le tu pa tam so majhne strme ledine z malimi njivicami. Na vsaki izmed teh reber se je v breg prirasla hiša s siromašnimi gospodarskimi poslopji. Med raztresenimi domačijami so grape , po katerih ob nalivih ali pa spomladi, ko se na hribu tali sneg, derejo hudourniki in vale s seboj skale in štorovje v dolino.
Na bregovih onkraj doline se raztezajo vasice Plužnje, Lazec, Otalež in Jazne. največja med njimi je vas Otalež, katere hiše so stisnjene v hrib, kot lastovičje gnezdo pod slemenom. Sredi vasi stoji nova šola, poleg nje pa stavba krajevnega ljudskega odbora, Poleg krajevnega ljudskega odbora so v isti zgradbi še zadružna trgovina, čevljarska in krojaška delavnica.
Na vasi je te dni manj ljudi kot po navadi. Tu in tam si kdo zadana na rame koš z gnojem, ki ga raznaša v breg. Nad vasjo ob cesti pa je bolj živo. V peščeni jami kopljejo pesek za zadružni dom .Vodja skupine tovariš Bevk je skoraj vsak dan pri izkopavanju peska. Danes so prišli tudi vaščani Močnik , Vehar in France. Izpod krampov se neprestano siplje pesek in drobno kamenje , ki ga France seje v mreži. Kup ob cesti je vedno velik. Voznik Brejc ga nikakor ne more sproti zvoziti na gradbeni prostor. Danes so ga do mraka nakopali kar 4 kubične metre. Delo jim gre hitro izpod rok. Pohiteti je treba , dokler še človek utegne iti od doma. Vsak dan se zbere v peščeni jami skupina prostovoljcev. Kup peska na gradbenem odru pa je vedno večji. Opoldan se iz šole usujejo šolarčki , ki s prsti pišejo po pesku-" Za zadružni dom."
V kamnolomu nedaleč od vasi lomijo kamenje. Udarci težkih kladiv po železnih drogovih in po kamenju done daleč naokoli in se odbijajo v nasprotni ležeči Krnici. Tovariš Golob že ves dan prav pridno tolče ob kameni breg , da se lomijo veliki kosi kamenja .S čela mu drse potne kaplje, po dobrodušnem licu ,ki se pogosto razleže v zadovoljen nasmeh :"Ko bo dom dograjen, bo treba napeljati še elektriko in vodovod, potem bomo pa na konju."
Nad cerkvijo v strmem bregu, obraščenem z grmovjem in mladimi smrekami , že ves dan pojo sekire. Veharjev Viljem s sovaščani pripravlja les za apnenico. Celo reber so že ogulili.
"Dvakratno korist bomo imeli. Pripravljamo les in obenem čistimo gozd. Mlade smreke so že bile potrebna sonca in zraka." pripoveduje Viljem, ki je navajen trdega dela v teh strminah. Za apnenico so že našli primerno kamenje .Žgali bodo toliko apna, da ga bo za potrebe zadružnega doma še preostajalo. Nič za to- pravijo vaščani- saj bomo še gradili.
Eno uro hoda od Otaleža v bližini vasi Jazne sekajo les. Veselo pojejo sekire v smrekovem gozdu. Od časa o časa se čuje hrup in ječanje padajočih smrek iz katerih bodo iztesali gradbeni les. Še letos se bo ta les belil nad zidovi doma. Prav gotovo se bo. Vaščani sami težko pričakujejo, kdaj bodo na zadnje sleme pritrdili smrekico s pisanimi trakovi. Tudi v bodoče se bo gozdovih slišal jek sekir. Poleg doma si mislijo zgraditi mizarsko delavnico. Obnovili bodo tudi žago v dolini, ki jo je krajevni odbor prevzel od prejšnjih lastnikov.
Pridnim vaščanom pridejo večkrat pomagat strokovnjaki. Tovariš Velikonja , ki dela načrt za njihov dom, prav pogosto prihaja in daje potrebne nasvete. Tokrat je prišel, da odmeri prostor za zadružni dom. Zadružni dom bo stal, kakor vse ostale hiše , prislonjen na hrib. Treba bo dosti kopati. Izkopano zemljo bodo vozili na cesto, ki jo bodo dvignili. Za lažji prevoz materiala bodo v kratkem dobili na posodo tračnice in vagončke. Tovariš Velikonja , ki se je z požrtvovalnostjo poprijel dela za gradnjo zadružnih domov v Idrijskem okraju, je zadovoljen z dosedanjimi uspehi. On dobro ve, zakaj so zadružniki tako pridni. Na noben način nočejo zaostajati za drugimi. Kmetje iz Črnega vrha so vsem krajevnim odborom napovedali tekmovanje .Ne bodo se dali prekositi. Zvedeli so tudi, da bodo dobili nagrado vsi ,ki bodo svoj zadružni dom prvi zgradili. Potrudili se dodo , da dobe , če bo le mogoče, prvo nagrado- tovorni avtomobil. Z vsemi silami ga bodo skušali zaslužiti. Delo je treba v večjem obsegu zaslužiti. Delo je trebe v večjem obsegu končati še preden se bo pričelo delo na polju. Tak oso sklenili kmetje Otaleža, Plužnja , Lazec in Jazen. Redki so oni , ki se ne bodo udeležili tega velikega dela. Vse množične organizacije so sprejele obveznosti. Zveza borcev je sklenila , da bo vsak član prispeval 100 prostovoljnih ur, člani OF po 60, člani sindikata, AFŽ, LMS pa tudi po 60 prostovoljnih ur. Tudi pionirji bodo prispevali svoj delež. Že sedaj pomagajo pri sekanju drv za apnenico in pri zbiranju starega železa , ki bo šlo za zamenjavo za tračnice. Pionir Mirko pridno vlači butare k apnenici. Prav tako tudi ostali pionirji, žene, delavci, mladina.
Zvečer se mladina zbira in se uči. V kratkem bodo igrali igro, izkupiček pa bodo prispevali za zadružni dom.In ko se razhajajo , še pozno v noč odmeva po bregovih njihova vesela pesem .
Vir-Slovenski poročevalec 16.4 1948 št .91
ZBOROVANJE ZADRUŽNIKOV V OTALEŽU
Vir-Slovenski poročevalec 1.8 1948 št. 182
DVORANA BREZ DOMAČIH PRIREDITEV
Vir-Slovenski poročevalec 23.5 1953 št.119
Zadružni dom v Otaležu Ima lepo opremljeno dvorano z odrom ,na katerem so doslej nastopala le razna društva iz sosednjih krajev . v samem Otaležu nimajo nobenega društva ali kakšne skupine. ki bi skrbela za razvedrilo in kulturno življenje vaščanov . Pogojev za prosvetno delo v Otaležu je dovolj samo razgibati bi ga bilo treba , pri čemer bi lahko pomagala učiteljica priške šole. P . A.
TO SE JE ZGODILO V OTALEŽU
Vir-Slovenski poročevalec 30.10 1953 št. 256
Nedavno sem se oglasil v Otaležu. kjer sem si v tamkajšnji gostilni potešil žejo. Na uho mi Je kmalu udarila poskočna radijska glasba. Takoj sem si mislil, da znajo tu res prijazno sprejeti goste. A kmalu sem zvedel za čudno pot tega radijskega aparata. . Nekako pred dvema letoma Je organizacija AFŽ iz Otaleža prejela ta radijski aparat za nagrado od okrajnega odbora OF v Idriji kot najboljša organizacija v okraju. Ker ga ta ni uporabljala. niti ga ni nameravala uporabljati. je sklenila, da ga proda. V ta namen so začeli iskati kupca. Med tem časom pa je bil občni zbor kmetijske zadruge v Otaležu pri delitvi dobička ki ga Je zadruga ustvarila, so upoštevali tudi kulturno prosvetno društvo njihove vasi in mu dodelili 20.000 din kot pomoč za prosvetne namene. Za ta denar ki je
bil določen za prosveto, na je upravni odbor kmetijske zadruge kupil od organizacije AFŽ ta radijski aparat in ga namesti! v gostilni, kjer bi služil za »prosvetne namene«. Člani tega društva pa so bili trdno prepričani, da ga bodo dobili oni in ga postavili v sobo. ki jo ima na razpolago prosvetno društvo v zadružnem domu . Vaščani, zlasti pa sodelavci in člani prosvetnega društva menijo, naj bi upravni odbor kmetijske zadruge nabavil radijski aparat za gostilno iz drugih sredstev, ne pa iz tistih, ki so jih zadružniki določili za prosvetne namene. Jaka
Bogataj O krajni ljudski odbor Tolmin
Telefon potrebujejo Otalež in sosednje vasi so se soglasno priključile
občini v Idriji. Za nekatere je Idrija oddaljena tudi nad 10 km , poleg
tega pa so še poti predvsem v zimskem času zelo slabe. Svoj čas je bil v
Otaležu krajevni ljudski odbor, sedaj pa so ostale v lepem zadružnem
domu le kmetijska zadruga, čevljarna in pisarne raznih organizacij.Očitno
je. da bi bil v Otaležu zelo potreben telefon. Organizacije, zadruga in
razne delavnice bi ga potrebovale, pa tudi privatniki ob obiskanju prve
pomoči Itd. Preden človek iz teh vasi pride do zdravnika, je lahko že
prekasno, medtem ko bi telefon časovno razliko močno skrajšal. Prav bi
bilo, če bi o tej zadevi razmislili pristojni organi. S. P
Slaba napeljava ali kaj? Vasi Jazne, Otalež, Plužnje in Lazeč so leta
1952 dobile električno luč. To je bil za prebivalce velik in pomemben
dogodek. Svoje naloge so se takrat tudi prav dobro zavedali, saj so sami
prispevali 1.25 milijona din. Na račun električne razsvetljave pa je
bilo v zadnjem času že mnogo pritožb. Sveti prav slabo, saj človek pri
40-watni žarnici le z muko bere ali dela kaj drugega. Mnogokrat pa luči
sploh ni. Zgodi se, da po nekaj večerov mrkne, zatem sveti dan, dva in
spet zmanjka. Prebivalci se sprašujejo kaj je tem u vzrok. Ker so že
obračunali s starimi petrolejkami, morajo sedaj prebiti mnoge večere v
temi.
IZ OTALEŽA
Vir-Slovenski poročevalec 17.5 1955 št.113
V LAZCU NOVA CESTA
Vir-Slovenski poročevalec 18.5 1955 št .114
Vir-Slovenski poročevalec 24.12 1955 št .298
DVA TEČAJA V OTALEŽU
Vir-Slovenski poročevalec 4.2 1956 št.28
NA SONČNEM BREGU IDRIJCE
Vir-Slovenski poročevalec 7.11 1956 št.263
Jazne
Prebivalci Jazen še nimajo do vasi primerne ceste. Bivša italijanska
vojaška cesta pa pelje kakih 500 m od vasi, zato že dalj časa
razmišljajo, kako bi to cesto povezali z vasjo in dalje s Sovodnjami.
Kredit za izdelavo projekta jim je odobril že bivši.. OLO v Tolminu.
Jeseni so strokovnjaki izdelali, tudi terenski posnetek. Ljudje upajo,
da jim bo tudi sedanji občinski ljudski odbor v Idriji priskočil na
pomoč, kajti nova cesta bi bila pomembna tudi za Otalež, Plužnje in
druge vasi.
Vir-Slovenski poročevalec 19.2 1957 št.41
Vir-Slovenski poročevalec 22.2 1958 št .45
Zgledno prizadevanje prebivalcev nekaterih vasi idrijske občine
Vir-Slovenski poročevalec 25.9 1958 št.226
Ni komentarjev:
Objavite komentar