POIZVEDBE
Vir- Ljudska pravica 6.6 1945 št .36
USPEHI V PRVIH ŠTIRIH MESECIH TEKMOVANJA
Vir-Ljudska pravica 21.5 1946 št.116
V Idriji se je sestal 13. maja Okrajni ljudski parlament, da pregleda
uspehe dela v prvih štirih mesecih tekmovanja in naredi načrt za
nadaljnje delo. Poleg borbe, ki jo vodi primorsko in istrsko ljudstvo za
priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, so tudi v okviru
prvomajskega tekmovanja dosegli zadovoljive uspehe..
Obnovitvena zadruga Straža-Otalež je postavila lastno žago in delavnico
za cementne strešnike. Od Tehnične baze je prejela za 2,100.000 lir
raznega gradbenega orodja in opreme, od tega je razdelila med svoje
člane gradiva v vrednosti 740.000 lir. Zadružniki iz Otaleža, Lazca in
Jazen so posekali preko 1000 m3 lesa. V spomladanskem pogozdovanju so
gozdni delavci in mladina skupno v 1000 prostovoljnih urah posadili
30.855 sadik. Delo se je izvršilo pod strokovnim nadzorstvom gozdarskega
osebja. Velika skrb se posveča reji plemenske živine. Ukrenilo se bo vse
potrebno za preskrbo vprežne živine tistim, ki so jo izgubili v narodno
osvobodilni borbi
Vir-Ljudska pravica 21.5 1946 št.116
V Idriji se je sestal 13. maja Okrajni ljudski parlament, da pregleda
uspehe dela v prvih štirih mesecih tekmovanja in naredi načrt za
nadaljnje delo. Poleg borbe, ki jo vodi primorsko in istrsko ljudstvo za
priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, so tudi v okviru
prvomajskega tekmovanja dosegli zadovoljive uspehe..
Obnovitvena zadruga Straža-Otalež je postavila lastno žago in delavnico
za cementne strešnike. Od Tehnične baze je prejela za 2,100.000 lir
raznega gradbenega orodja in opreme, od tega je razdelila med svoje
člane gradiva v vrednosti 740.000 lir. Zadružniki iz Otaleža, Lazca in
Jazen so posekali preko 1000 m3 lesa. V spomladanskem pogozdovanju so
gozdni delavci in mladina skupno v 1000 prostovoljnih urah posadili
30.855 sadik. Delo se je izvršilo pod strokovnim nadzorstvom gozdarskega
osebja. Velika skrb se posveča reji plemenske živine. Ukrenilo se bo vse
potrebno za preskrbo vprežne živine tistim, ki so jo izgubili v narodno
osvobodilni borbi
PLUŽNJE PRI CERKNEM
Vir-Ljudska pravica 28.5 1946 št.122
MLADINA IDRIJSKO-CERKLJANSKEGA OKRAJA SE Z DELOM NA VOLITVE V MLADINSKE OKRAJE
Vir-Ljudska pravica 11.12 1947 št .290
….KLO Otalež je v vasi Lazec zgradil sadno sušilnico, porabil pa je le 50% predvidenega kredita, ker je ostalo prispevala mladina s prostovoljnim delom. Z ostalim denarjem bodo prihodnje leto v Otaležu zgradili sadno sušilnico.
…..Mladina ima veliko veselje tudi do vsestranske izobrazbe in obiskuje z veseljem večerne tečaje, ki so se že pričeli v Cerknem , Črnem vrhu in Otaležu. Po vaseh so sedaj, ko so dolgi večeri, skupno z OF organizirali čitalne krožke….
…..Mladina ima veliko veselje tudi do vsestranske izobrazbe in obiskuje z veseljem večerne tečaje, ki so se že pričeli v Cerknem , Črnem vrhu in Otaležu. Po vaseh so sedaj, ko so dolgi večeri, skupno z OF organizirali čitalne krožke….
NAGRADITEV NAJBOLJŠIH KMETOVALCEV V OKRAJU IDRIJA
Vir-Ljudska pravica 12.12 1947 št.266
Predsednik nabavno-prodajne zadruge v Otaležu tov. Bevk Ivan, je ob času odkupa krompirja obiskal vse hiše na področju KLO Otalež, pravilno pojasnjeval pomen kontrahaže in je velike količine krompirja tudi kontrahiral, saj se je ta krajevni odbor pri oddaji krompirja najbolj izkazal.
POMANJKLJIVOSTI V DELU OBNOVITVENE ZADRUGE V OTALEŽU
Vir-Ljudska pravica 13.12 1947 št.267
V poletju letošnjega leta so v vasi Lazec začeli graditi sadno sušilnico. Sušilnica je v tej vasi nujno potrebna, ker je veliko sadnega drevja. Delo pri sušilnici je vodila Obnovitvena zadruga v Otaležu .Prebivalci vasi so delali mnogo prostovoljnih ur z zavestjo, da jim bo pravočasno dograjena sušilnica v veliko korist. Sadje je dozorelo, letina je bila tako bogata kakor malokdaj prej, toda sušilnica pa še ni bila dokončana. Manjkala so vratca in streha, ker obnovitvena zadruga v Otaležu ni znala pravočasno poskrbeti za te stvari, ni znala dela tako razporediti, da bi se bila sušilnica, ki je bila prvenstvenega pomena za vso vas, prva dokončala. Tako se je zgodilo, ko je bilo zgodnjega sadja največ, je gnilo po sadovnjakih, ker ljudje niso imeli dovolj posode, da bi bili vsega pospravili za žganje in mošt. Trg pa tudi ni mogel vsega pokupiti, ker zgodnje sadje hitro gnije,
Po drugi strani bi bile pa morale tudi organizacije OF v tej vasi bolj konkretno gledati na delo Obnovitvene zadruge in
zagotoviti pravočasno izvedbo planskih nalog, ne pa misliti, da je to samo stvar krajevnega ljudskega odbora in Obnovitvene
zadruge.
Po drugi strani bi bile pa morale tudi organizacije OF v tej vasi bolj konkretno gledati na delo Obnovitvene zadruge in
zagotoviti pravočasno izvedbo planskih nalog, ne pa misliti, da je to samo stvar krajevnega ljudskega odbora in Obnovitvene
zadruge.
NAŠE ZADRUŽNIŠTVO SEDAJ IN V BODOČE
Vir-Ljudska pravica 30.12 1947 št .306
Lep primer nam je
zadruga Otalež - Idrija, ki je v svojem
okolišu, ki šteje 714 prebivalcev, odkupila 42.000 kg krompirja, dočim je znašala obvezna oddaja le 11.500 kg. Ta
Zadruga pa je odkupila tudi nad 11 vagonov sadja, katerega povprečna cena je
znašala 4.40 din za kg. Takih primerov
je še nešteto.
POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 13.1 1948 št.11
V Otaležu so izvolili odbor, ki bo vodil gradnjo zadružnega doma
Idrija, 12. januarja-
Nabavno-prodajna zadruga v Otaležu ima včlanjene prebivalce iz vasi Lazec, Otalež, Plužnje in Jazne. Promet te zadruge je bil preteklo jesen zelo velik. Kmetje So prodali zadrugi velike količine krompirja in sadja, ki ga je izvozila, dočim so prej sami prodajali svoje pridelke po Idriji, za izvoz pa ni nihče poskrbel,ker so zadružni prostori sedaj jako stisnjeni, so se zadružniki odločili, da se bodo takoj lotili gradnje zadružnega doma.Množične organizacije so se obvezale prispevati svoj delež s prostovoljnim delom, in sicer: sindikalna podružnica v Otaležu 4000 ur, organizacije O F v Otaležu, Plužnjah , Jazbinah in Jaznem 1000 ur, AFŽ 510 ur, mladinske organizacije 1500 ur, gasilsko društvo v Plužnjah 100 ur in pionirska organizacija 1500 ur. Na množičnem sestanku so izvolili pripravljalni odbor, ki bo skrbel, da bodo obveznosti tudi v resnici izpolnjene. A. P.
Idrija, 12. januarja-
Nabavno-prodajna zadruga v Otaležu ima včlanjene prebivalce iz vasi Lazec, Otalež, Plužnje in Jazne. Promet te zadruge je bil preteklo jesen zelo velik. Kmetje So prodali zadrugi velike količine krompirja in sadja, ki ga je izvozila, dočim so prej sami prodajali svoje pridelke po Idriji, za izvoz pa ni nihče poskrbel,ker so zadružni prostori sedaj jako stisnjeni, so se zadružniki odločili, da se bodo takoj lotili gradnje zadružnega doma.Množične organizacije so se obvezale prispevati svoj delež s prostovoljnim delom, in sicer: sindikalna podružnica v Otaležu 4000 ur, organizacije O F v Otaležu, Plužnjah , Jazbinah in Jaznem 1000 ur, AFŽ 510 ur, mladinske organizacije 1500 ur, gasilsko društvo v Plužnjah 100 ur in pionirska organizacija 1500 ur. Na množičnem sestanku so izvolili pripravljalni odbor, ki bo skrbel, da bodo obveznosti tudi v resnici izpolnjene. A. P.
POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 17.1 1948 št.14
Žene izpolnjujejo predkongresne obveze.
Iz Idrije poročajo, da so žene pokazale veliko zanimanja za zadružništvo in za gradnjo zadružnih domov. Pri tem so zelo aktivne žene KLO Otalež-Lazec, Plužnje-Jazne. Obvezale so se, da bodo napravile pri gradnji zadružnega doma 450 prostovoljnih ur ter nudile delavcem pomoč v hrani. Te obveze pa bodo še prekoračile in delale vztrajno, dokler ne bo zadružni dom dograjen.
POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 12.2 1948 št.43
Uspehi prostovoljnega dela v Otaležu
Otalež, 18. februarja.
Pretekli četrtek 12. t. m. so na gradilišču zadružnega doma v Otaležu delali člani množičnih organizacij iz Otaleža, Plužnje in Jazne. Pri apnenici je delalo 91 prostovoljcev. Pripravili so že nad polovico potrebnega materiala za apnenico. Nakopali so tudi večje količine peska in ga zvozili na gradilišča. V kamnolomu so nalomili 8 m3 kamenja.Od kamnoloma do glavne ceste so gradili novo dovozno cesto, kamor bodo položili tračnice, da bodo lahko z vagončki prevažali kamenje iz kamnoloma na gradilišče. Nekaj jih je na gradilišču odstranjevalo ruševine. Vseh skupaj je bilo 180 in so opravili »kupno 791 ur prostovoljnega dela.
Otalež, 18. februarja.
Pretekli četrtek 12. t. m. so na gradilišču zadružnega doma v Otaležu delali člani množičnih organizacij iz Otaleža, Plužnje in Jazne. Pri apnenici je delalo 91 prostovoljcev. Pripravili so že nad polovico potrebnega materiala za apnenico. Nakopali so tudi večje količine peska in ga zvozili na gradilišča. V kamnolomu so nalomili 8 m3 kamenja.Od kamnoloma do glavne ceste so gradili novo dovozno cesto, kamor bodo položili tračnice, da bodo lahko z vagončki prevažali kamenje iz kamnoloma na gradilišče. Nekaj jih je na gradilišču odstranjevalo ruševine. Vseh skupaj je bilo 180 in so opravili »kupno 791 ur prostovoljnega dela.
DELO NA GRADBIŠČIH ZADRUŽNIH DOMOV V IDRIJSKEM OKRAJU
Vir-Ljudska pravica 15.2 1948 št.39
 |
| Ljudska pravica 19.2 1948 št.7 |
POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 24.7 1948 št .173
IDRIJA. — Primer mlekarne v Plužnjah nam kaže, da se v zadnjem času pri
nas tudi mlekarstvo razvija. Prvotno je v to mlekarno, ki je pričela
obratovati spomladi 1947, nosilo mleko le kakih 8 živinorejcev iz vasi
Lazeč. Vezane cene pa so prinesle nov razmah in polet tudi v to
mlekarno, tako da je količina mleka, ki jo predelujejo, narasla od
prejšnjih 60 I, na čez 200 litrov dnevno. Kmetje so spoznali, da je ta
način trgovanja najbolj primeren.
POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
IDRIJA. — Primer mlekarne v Plužnjah nam kaže, da se v zadnjem času pri
nas tudi mlekarstvo razvija. Prvotno je v to mlekarno, ki je pričela
obratovati spomladi 1947, nosilo mleko le kakih 8 živinorejcev iz vasi
Lazeč. Vezane cene pa so prinesle nov razmah in polet tudi v to
mlekarno, tako da je količina mleka, ki jo predelujejo, narasla od
prejšnjih 60 I, na čez 200 litrov dnevno. Kmetje so spoznali, da je ta
način trgovanja najbolj primeren.
POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 1.8 1948 št.183
IDRIJA. — Iz skupščine zadružnikov v Otaležu je razvidno, da je tudi kmetijska zadruga v Otaležu. ena najboljših v idrijskem okraju, napravila odločen korak naprej za dvig kmetijstva.Kot najvažnejša točka dnevnega reda je bilo poročilo upravnega odbora. Največja diskusija se je razvila na podlagi poročila, ki ga le podal referent za živinorejo.Spodbujal je kmete, naj posvetijo čim več pažnje vzgoji plemenske živine, ki bo imela na trgu za 80 % višjo ceno kot klavna živina. Mnogo je bilo zanimanja tudi za umetno gnojilo, katerega je zadruga ravno v teh dneh sprejela 18 centov. Sklenili so. da bodo to gnojilo razdelili interesentom. Ker ima zadruga nekaj čez 40.000 din prebitka, so zadružniki sklenili, da gre polovica za gradnjo zadružnega doma. za ostalo polovico pa bo zadruga poravnala razne obveznosti. Rešili so tudi vprašanje nakupa tehtnic.
IDRIJA. — Iz skupščine zadružnikov v Otaležu je razvidno, da je tudi kmetijska zadruga v Otaležu. ena najboljših v idrijskem okraju, napravila odločen korak naprej za dvig kmetijstva.Kot najvažnejša točka dnevnega reda je bilo poročilo upravnega odbora. Največja diskusija se je razvila na podlagi poročila, ki ga le podal referent za živinorejo.Spodbujal je kmete, naj posvetijo čim več pažnje vzgoji plemenske živine, ki bo imela na trgu za 80 % višjo ceno kot klavna živina. Mnogo je bilo zanimanja tudi za umetno gnojilo, katerega je zadruga ravno v teh dneh sprejela 18 centov. Sklenili so. da bodo to gnojilo razdelili interesentom. Ker ima zadruga nekaj čez 40.000 din prebitka, so zadružniki sklenili, da gre polovica za gradnjo zadružnega doma. za ostalo polovico pa bo zadruga poravnala razne obveznosti. Rešili so tudi vprašanje nakupa tehtnic.
ZINKA
Vir-Ljudska pravica 15.9 1948 št.222
BESEDA NAŠIH BRALCEV
Vir-Ljudska pravica 13.12 1948 št.297
BESEDA NAŠIH BRALCEV
Vir-Ljudska pravica 13.12 1948 št.297
V Otaležu je bil sestanek upravnega odbora KZ, kateremu so prisostvovali tudi člani strokovnih svetov. Živinorejski
referent, ki skrbi za to, da pride čim več dobre živine v kraj in da gre za preskrbo le ne plemenska živina, .je
apeliral na navzoče, da mu pomagajo s tem da bodo vsi živinorejci oddajo živine javili na živinorejski odsek KZ. Na
seji so sprejeli sklep, da bodo ustanovili zadružno kovačnico, po možnosti tudi mizarnico. Poljedelski svet se je obvezal, da bo med zimo temeljito pregledal vse sadovnjake ter dal sadjerejcem navodila za iztrebljenje starega sadnega drevja ter za čiščenje in cepljenje. Napravili bodo načrt, koliko bo posamezen sadjerejec cepil in kakšne vrste, tako da se bo tudi v tej panogi, ki ima v tem kraju možnost razvoja, pričelo načrtno
gospodariti. A. P.
referent, ki skrbi za to, da pride čim več dobre živine v kraj in da gre za preskrbo le ne plemenska živina, .je
apeliral na navzoče, da mu pomagajo s tem da bodo vsi živinorejci oddajo živine javili na živinorejski odsek KZ. Na
seji so sprejeli sklep, da bodo ustanovili zadružno kovačnico, po možnosti tudi mizarnico. Poljedelski svet se je obvezal, da bo med zimo temeljito pregledal vse sadovnjake ter dal sadjerejcem navodila za iztrebljenje starega sadnega drevja ter za čiščenje in cepljenje. Napravili bodo načrt, koliko bo posamezen sadjerejec cepil in kakšne vrste, tako da se bo tudi v tej panogi, ki ima v tem kraju možnost razvoja, pričelo načrtno
gospodariti. A. P.
2190 PRIMORSKIH KLEKLJARIC
po svojih močeh
prispeva k izpolnitvi petletnega plana
Vir-LJUDSKA PRAVICA 7.2 1949 št.32
…..Kaj pa menijo članice same
o svoji zadrugi? Na sektorski konferenci AFŽ v Otaležu, kamor so prišle članice AFŽ iz Jazne, Pluženj, Lazeca in Otaleža, kjer so govorile o planu za leto 1949, so se ob koncu sestanka pogovorile tudi o tem. Saj so vse tudi članice čipkarske zadruge. Takole so govorile: »Še nikoli nisem prejela za svoje delo tako poštenega plačila,« je menila prva, »pa klekljam že 35 let.« »Prej je vsak, ki je čipke kupoval, gledal, da je pri njih čim več odtrgal in spravil v svoj žep. Zdaj pa nam je dobro delo res dobro plačano. In to z odstotki je dobra stvar. Čim več si naredila, toliko večji odstotek ti je pripadel od skupnega dobička zadruge.« »Pa tudi skrbi zadruga za nas. Priskrbi nam razsvetljavo. In če narediš na mesec čipk v vrednosti 1000 dinarjev, ti da zadruga potrdilo, na podlagi katerega dobiš živilsko nakaznico. Saj delamo za plan, za skupnost. «Tako so pripovedovale klekljarice v Otaležu in tako pravijo tudi v vseh krajih, kjer so doma članice idrijske čipkarske zadruge. Zadovoljne da so si ustanovile zadrugo…..
po svojih močeh
prispeva k izpolnitvi petletnega plana
Vir-LJUDSKA PRAVICA 7.2 1949 št.32
…..Kaj pa menijo članice same
o svoji zadrugi? Na sektorski konferenci AFŽ v Otaležu, kamor so prišle članice AFŽ iz Jazne, Pluženj, Lazeca in Otaleža, kjer so govorile o planu za leto 1949, so se ob koncu sestanka pogovorile tudi o tem. Saj so vse tudi članice čipkarske zadruge. Takole so govorile: »Še nikoli nisem prejela za svoje delo tako poštenega plačila,« je menila prva, »pa klekljam že 35 let.« »Prej je vsak, ki je čipke kupoval, gledal, da je pri njih čim več odtrgal in spravil v svoj žep. Zdaj pa nam je dobro delo res dobro plačano. In to z odstotki je dobra stvar. Čim več si naredila, toliko večji odstotek ti je pripadel od skupnega dobička zadruge.« »Pa tudi skrbi zadruga za nas. Priskrbi nam razsvetljavo. In če narediš na mesec čipk v vrednosti 1000 dinarjev, ti da zadruga potrdilo, na podlagi katerega dobiš živilsko nakaznico. Saj delamo za plan, za skupnost. «Tako so pripovedovale klekljarice v Otaležu in tako pravijo tudi v vseh krajih, kjer so doma članice idrijske čipkarske zadruge. Zadovoljne da so si ustanovile zadrugo…..
POROČILA IZ NAŠIH KRAJEV
Vir-Ljudska pravica 8.3 1949 št .57
Vaški aktiv Lazec bo v kmetijsko zadrugo vključil še tri člane, tako
da bo vpis stoodstoten. Pri gradnji zadružnega doma v Otaležu bodo
naredili 200 prostovoljnih ur in pomagali z vprežno živino. Napravili
bodo tudi sadovnjak.
Vir-Ljudska pravica 8.3 1949 št .57
Vaški aktiv Lazec bo v kmetijsko zadrugo vključil še tri člane, tako
da bo vpis stoodstoten. Pri gradnji zadružnega doma v Otaležu bodo
naredili 200 prostovoljnih ur in pomagali z vprežno živino. Napravili
bodo tudi sadovnjak.
LJUDSKA INŠPEKCIJA -DOBER POMOČNIK FRONTE
Vir-Ljudska pravica 6.11 1949 št.263
ORGANIZACIJA AFŽ V OTALEŽU
Vir-Ljudska pravica 15.1 1950 št.12
Je dostojno izpolnila letni plan dela. Takrat, ko so žene sprejemale letni plan dela za 1949, so bile trdno odločene, da ga uresničijo do zadnjo točke. V delu so imele težave, ki so jih pa z dobro voljo, načrtnim delom in z odpravo pomanjkljivosti sproti premagovale. Danes se vasi Otalež lahko upravičeno ponašajo, da so letni plan dostojno izpolnile. V letu 1949 so pridobile v organizacijo 60%,žen. Imele so 6 množičnih sestankov in 13 sej odbora. Pridobile so 24 naročnic na »Kmečko Ženo« in 3 za »Našo ženo«. Priredile so dve plesni prireditvi in izskupiček 15.500 din prispevale za zadružni dom.
Opravile pa so 537 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 5370 dinarjev. Obveznost za vpis v kmetijsko zadrugo so presegle za 20%«.Članice so se udeleževale soj KLO in tako pomagale rešiti razna gospodarska vprašanja. Pomagale so pri organizaciji ambulante v vasi. Pri drugih delili so opravile še 208 delovnih ur v vrednosti 2080 din .Za »Teden matere in otroka« in za novoletno Jelko so žene darovale skupno 1200 din, ter pridno sodelovale skupno z ženami bližnjih vasi za dobro izvedbo novoletno Jelke. Zbrale so 10 kilogramov jabolk, čez 13 kg moke, 18 jajc in maslo ter za novo leto obdarovale naše malčke.
Premalo pa jim jo Fronta pomagala pri študiju. Zaradi tega na tem polju niso imele vidnih rezultatov. Žene se pripravljajo , da
bodo v kratkem na množičnem sestanku sprejele načrt za delo v letošnjem letu.
Vir-Ljudska pravica 15.1 1950 št.12
Je dostojno izpolnila letni plan dela. Takrat, ko so žene sprejemale letni plan dela za 1949, so bile trdno odločene, da ga uresničijo do zadnjo točke. V delu so imele težave, ki so jih pa z dobro voljo, načrtnim delom in z odpravo pomanjkljivosti sproti premagovale. Danes se vasi Otalež lahko upravičeno ponašajo, da so letni plan dostojno izpolnile. V letu 1949 so pridobile v organizacijo 60%,žen. Imele so 6 množičnih sestankov in 13 sej odbora. Pridobile so 24 naročnic na »Kmečko Ženo« in 3 za »Našo ženo«. Priredile so dve plesni prireditvi in izskupiček 15.500 din prispevale za zadružni dom.
Opravile pa so 537 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 5370 dinarjev. Obveznost za vpis v kmetijsko zadrugo so presegle za 20%«.Članice so se udeleževale soj KLO in tako pomagale rešiti razna gospodarska vprašanja. Pomagale so pri organizaciji ambulante v vasi. Pri drugih delili so opravile še 208 delovnih ur v vrednosti 2080 din .Za »Teden matere in otroka« in za novoletno Jelko so žene darovale skupno 1200 din, ter pridno sodelovale skupno z ženami bližnjih vasi za dobro izvedbo novoletno Jelke. Zbrale so 10 kilogramov jabolk, čez 13 kg moke, 18 jajc in maslo ter za novo leto obdarovale naše malčke.
Premalo pa jim jo Fronta pomagala pri študiju. Zaradi tega na tem polju niso imele vidnih rezultatov. Žene se pripravljajo , da
bodo v kratkem na množičnem sestanku sprejele načrt za delo v letošnjem letu.
IZ RAZNIH KRAJEV
Vir- Ljudska pravica 27.3 1950 št 74
Člani OF Lazec so prejeli odlikovanje glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije ,kot priznanje za uspešno delo .Zasluga vaškega odbora OF je predvsem v tem ,da zna v vsako gospodarstvo ali politično akcijo vključiti celo vas.Odlikovanje je dobila tudi aktivistka in borka tov. Francka Zajec.
MASLO
Vir- Ljudska pravica 27.3 1950 št 74
Člani OF Lazec so prejeli odlikovanje glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije ,kot priznanje za uspešno delo .Zasluga vaškega odbora OF je predvsem v tem ,da zna v vsako gospodarstvo ali politično akcijo vključiti celo vas.Odlikovanje je dobila tudi aktivistka in borka tov. Francka Zajec.
MASLO
Vir- ljudska pravica 17.5 1950 št .117
IZ RAZNIH KRAJEV
Ljudska pravica 9.12 1950 št .293
Otalež. V Otaležu nameravajo prihodnje leto dograditi zadružni dom.
Doslej so vaščani prostovoljno delali pri graditvi doma okrog 5000 ur,
pri čemer ima lep delež mladina. Posebno sta se Izkazala mladinec Milan
Jeram In mladinka Zlatka Vogrič. — Žene bodo imele to zimo več
praktičnih tečajev. — Organizacija OF je v Otaležu oživela ln je bila v
oktobru pohvaljena. Otaležani so napovedali frontovcem iz Plužen
tekmovanje pred volitvami v OLO.
Ljudska pravica 9.12 1950 št .293
Otalež. V Otaležu nameravajo prihodnje leto dograditi zadružni dom.
Doslej so vaščani prostovoljno delali pri graditvi doma okrog 5000 ur,
pri čemer ima lep delež mladina. Posebno sta se Izkazala mladinec Milan
Jeram In mladinka Zlatka Vogrič. — Žene bodo imele to zimo več
praktičnih tečajev. — Organizacija OF je v Otaležu oživela ln je bila v
oktobru pohvaljena. Otaležani so napovedali frontovcem iz Plužen
tekmovanje pred volitvami v OLO.
IZOBRAŽEVALNI TEČAJI
Vir-Ljudska pravica 24 .12 1950 št.306
Vir-Ljudska pravica 24 .12 1950 št.306
Idrija
V idrijskem okraju je danes 24 večernih izobraževalnih tečajev, ki jih
obiskuje nad 380 ljudi....
obiskuje nad 380 ljudi....
….Na področju KLO Otalež so trije večerni tečaji in sicer v Otaležu, Jaznah in Lazcu. Skupno jih obiskuje 48 tečajnikov, med katerimi je precej mladine. Požrtvovalni učitelji Slavica Bončina In Jelena Jean uspešno vodita vse tri tečaje, čeprav imata mnogo dela s šolskim poukom. Tečaji so dvakrat tedensko. Prvi dan v tednu predavata učiteljici, drugi dan pa vaški predavatelji, ki so si sami ali na tečajih izpopolnili znanje o kmetijstvu, živinozdravstvu, gospodinjstvu,
šivanju itd…..
šivanju itd…..
V LAZCU BOLJE KOT NA BUKOVEM
VIR-Ljudska pravica 18.1 1951 št.15
Ljudska knjižnica » Ivana Cankarja« v partizanski vasici Lazec dobro napreduje : danes šteje 269 knjig in 138 brošur. Lani se je povečala za 88 knjig ter še več brošur in revij. Knjižničark a tov. Angela Močnik je pri svojem delu zelo skrbna in je bila že večkrat nagrajena. Lani so vaščani prebrali 448 knjig in sicer največ leposlovnih. Knjižničarka je mnenja, da bi ji moral
KLO Otalež dati denarno pomoč, kar bi še bolj pospešilo njem razvoj. Mladinci in žene pa so zbrali za knjižnico 1500 din….
V IDRIJSKEM OKRAJU DOBRO DELAJO DRAMSKE SKUPINE
Vir-Ljudska pravica 18.3 1951 št.66
KUD »Mlakar Silvo« iz Otaleža ima v Jaznah, Otaležu in Plužnjah tri dramske skupine, ki tekmujejo.
OTALEŽ NEKDAJ IN DANES
Vir-Ljudska pravica 29.11 1952 št.48
Cerkno je majhno mestece v severni Primorski, kjer je zažarela iskra na
odno osvobodilne borbe že leta 1941. Ljudstvo, ki živi v cerkljanskem
kotu, je bilo brez vsakih pravic v obdobju italijanskega fašizma. V sebi
pa je nosilo odpor proti tujcu ter nacionalnemu in socialnemu zatiranju
. Zato je raz plamtel poziv Komunistične partije ta odpor v ogenj
narodnoosvobodilne vojne. Po vaseh so bile kmalu organizirane trojke, ki
so pojasnjevale namen borbe, zbirale orožje in širile propagando. Že
v poletju 1942 so bili skoraj v vseh vaseh vaški odbori treh do petih
članov. Moč Osvobodilne fronte je rasla iz dneva v dan. Vsak prebiva
lec je prispeval posojilo svobode in plačeval narodni davek. Novembra
1942 je bila izvršena trosilna akcija v vseh vaseh in postojankah pred
nosom vojaštva in karabinerjev .
Luigi, župan v Cerknem , in njegov občinski odbor so izgubili oblast nad
ljudstvom . Vklenjeni so bili v samo Cerkno in tudi v njem niso imeli
občutka varnosti. Cerkno je dajalo redno mesečno nad 32 tisoč lir kot
narodni davek ali kot posojilo. Davkov Italijanom pa niso več plačevali.
Poziv fronte za narodni davek in narodno posojilo so priznali za zakon.
Ko so hoteli Italijani mobilizirati vse sposobne moške v februarju 1943,
niso dobili z izjemo enega nikogar v Dolnjih in Gornjih Ravnah nad
Cerknim . Prav tako so odšli v partizanske vrste moški ostalih vasi.
Uveljavila se je kot zakonita oblast volja primorskega ljudstva.
Osvobodilna fronta je v svojem delu zajela prvič tudi žene. V vaseh
Planina, Otalež, Ravne, Zakriž, Novaki in v drugih so pokazale, da so
sposobne požrtvovalnih dejanj.
Po kapitulaciji Italije je bil osvobojen cerkljanski okraj, Osvobodilna
fronta je prevzela začasno oblast. Razpisane so bile prve volitve v
narodno osvobodilne odbore. Udeležba je bila skoraj popolna. Vsaka vas z
nad sedemdeset prebivalci je volila svoj odbor. Izvoljen je bil tudi
okrajni narodno osvobodilni odbor. Vsi voljeni odbori so začeli takoj d
elati. Sprejeli so razne odloke in uredbe, s katerimi so se vsklajevali
napori zaledja in fronte. Na pobudo Osvobodilne fronte so bile odprte
šole, ki so začele že oktobra 1943 z rednim poukom . Šole so opravljale
svoje prosvetno delo stalno do osvoboditve.
Odloki narodnoosvobodilnih odborov so bili edini zakon. V vasi je
prihajalo novo življenje. Med temi vasmi je bil tudi Otalež.
ODBIRA ŽIVINE V 0TALEŠKI ZADRUGI
Vir-Ljudska pravica 6.12 1952
Vir-Ljudska pravica 6.12 1952
Nedavno je bil v Otaležu pri Cerknem izredni občni zbor kmetijske zadruge, na katerem so bile volitve v okrajni zbor proizvajalcev. Zadružniki so razpravljali tudi, kako bi izboljšali živinorejo. Sklenili so izmenjati vse bike, ki niso plemenski.
Zanimali so se tudi, kako je s kontrolo mleka priznanih krav. Kmetijska zadruga je nam reč že pred dvema mesecema izvršila pod vodstvom Cirila Šavlija selekcijo živine. Komisija je priznala 30 krav za plemenske, popisala pa jih je 56, ki so dobre mlekarice. U pravni odbor zadruge je postavil Alojza Rejca za kontrolorja priznanih in popisanih krav. Rejc pregleda enkrat mesečno mleko vsake posamezne priznane in popisane krave. Zadružniki so priporočili upravnemu odboru naj vodi pregled tudi o teličkih priznanih krav in naj bi kmetje vsa sortna teleta tudi redili. Kmetijska zadruga v Otaležu je med prvimi v tem koncu začela z odbiro živine.
Zanimali so se tudi, kako je s kontrolo mleka priznanih krav. Kmetijska zadruga je nam reč že pred dvema mesecema izvršila pod vodstvom Cirila Šavlija selekcijo živine. Komisija je priznala 30 krav za plemenske, popisala pa jih je 56, ki so dobre mlekarice. U pravni odbor zadruge je postavil Alojza Rejca za kontrolorja priznanih in popisanih krav. Rejc pregleda enkrat mesečno mleko vsake posamezne priznane in popisane krave. Zadružniki so priporočili upravnemu odboru naj vodi pregled tudi o teličkih priznanih krav in naj bi kmetje vsa sortna teleta tudi redili. Kmetijska zadruga v Otaležu je med prvimi v tem koncu začela z odbiro živine.
GLASBENO ŽIVLJENJE V OTALEŽU
Vir-Ljudska pravica 11.6 1955 št .134
DVA TEČAJA V OTALEŽU
Vir-Ljudska pravica 4.2 1956 št. 26
Vir-Ljudska pravica 4.2 1956 št. 26
VEČER! PO NAŠIH VASEH
Vir-ljudska pravica 18.2 1956 št .14
Vir-ljudska pravica 18.2 1956 št .14
OD VASI DO VASI
Vir-Ljudska pravica 24.6 1956 št 147
ZAKAJ SADITI VEČ KULTUR, KO BI ENA BOLJE USPEVALA
O neizkoriščenih možnostih za razvoj kmetijstva na cerkljanskem
Vir-Ljudska pravica 14.5 1957 št.112
JOŽE ERŽEN
Vir-Ljudska pravica 17.4 1958 št.91
NESREČA NE POČIVA
Vir-Ljudska pravica 9.9 1958 št .211
16-letnemu rudarjevemu sinu Andreju Štrausu iz Lazec 52 pri Cerknem pa
je padel drog na desno nogo in mu zlomili goleno.
OBSOJENI ZARADI NEDOVOLJENEGA PROMETA S TUJO VALUTO
Vir-Ljudska pravica 12.10 1958 št..251
A. P., ki opravlja duhovniški poklic v Otaležu na Cerkljanskem , bi si rad s posredovanjem sorodnikov v Trstu kupil motorno kolo ter se je zato začel zanimati za nakup dolarjev. Prosil je za pomoč duhovnika F. R. iz Spodnje Idrije, ki je kmalu zvedel, da bi tujo valuto utegnil imeti upokojeni mizar J. K. Slednji se je namreč pred leti vrnil iz ZDA in
zdaj živi v Spodnji Idriji. Prošnjo je uslišal ter F. R. izročil za A. P. dvakrat po sto dolarjev. Duhovnik iz Otaleža je dolar plačal po 300 dinarjev, v tem ko banka zamenja ameriški dolar za 600 dinarjev. V zahvalo je dobrotniku pozneje poslal steklenice vina in svinjsko kračo
VIR-DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE-DLIB
.
Ni komentarjev:
Objavite komentar