Zapisniki občine Cerkljanske 1900-1908

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE6.12 1900

Podžupan Jakop Jereb iz Otaleža predlaga da se imenuje novega mesoogleda za Otalež ker je Janez Vogrič odšel v svet ter njegov oče ravno istega imena nepoklican opravlja ta posel, ter predlaga v to Franceta Vilhar v Otaležu hšt. 156, ter da se sklene da sme tirjati po 20 vinarjev od vsake zaklane živine ki jo ogleda; sprejeto soglasno.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE3.julij 1901

Prebere se priporočilo Ivana Grudna podžupana v Plužnjah,da bi se dalo Mici Simonič ….podporo za stanarino v znesku 13 Kron.Z ozirom na to,da je Simonič še trdna,zdrava in ne še toliko v letih ,da bi si z delom ,ako se ga hoče prislužiti bodisi kot dninarca ali služkinja sedaj še
lahko vzdrževala,se prošnja soglasno odbije.

Urša Peternelj iz Pluženj prosi,da se ji da za oskrb ubožne,umrleMarjete Miklavčič …in oskrb njenega nezak.otroka,katere je oskrbovala
9 tednov,znesek 24 Kron v kar starešinstvo soglasno privoli.Nadalnja oskrb otroka se prepusti domačim starešinom ,da ukrenejo potrebno ,da se primerno oskrbi.

Predloži se prošnja Franceta Jereb iz Pluženj za prizidanje njegove hiše h.št .38.Katera prošnja se odobri.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE30.december 1901

Prebere se prošnja Urše Peternelj iz Pluženj radi poviška oskrbnine za Mohor Miklavčiča in Anton Tušarja,da se ji ta za vsakega poviša od 3 na 4 Krone.Sklene se ,da domače starešine poizvedo če dobe drugod ceneje oskrb.

Prebere se prošnja Jožefa Kofol iz Lazca in tov.za sprejem družinske poti iz Lazca v Grašče med občinske.Župan da zadevo na glasovanje ,za
kar so le 4 glasovali ,ter predlog pade z večino glasov.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 17.4 1902

Prebere se prošnja Mihe Štucin iz Lazca ,da se mu dovoli od občine mesečno podporo ,na pojasnilo zastopnikov otaležke občine,da prošnjik še ni toliko slaboten in reven ,da bi se sedaj ne mogel še sam preživljati ,se prošnja odbije.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE Junij 1902

Prebere se prošnja Jožefa Bevk iz Vrh Otaleža ,kateri zahteva da mu občina povrne ,oskrbovalne stroške katere je imel z umrlim Valentinom
Bašljem iz Jazni in sicer za 210 dni na dan 1,20 K v skupnem znesku 252 Kron.Sprejme se soglasno da je prošnjo odložiti ,do bolje poizvedbe,ker je znano in dokazano da je imel Bašelj v gotovini znesek 600 K od svoje dote,kteri denar pa je ves prijel Jožef Bevk za oskrbovalne pogrebne stroške.

Prebere se prošnja udeležencev iz dolenji Jazni,kteri prosijo denarne podpore za gradbo in preložitev njih ceste proti Vrčevi,župan pojasni da
so kakor so bili na zadnji seji dne 17.4 t.l od starešinstva odbrani on ,podžupana Jereb in Kacin za pregled dela te poti ,da so dne 23.5 t.l.tudi na licu mesta pregled izvršili ,ter sporoča da so udeleženci že mnogo dela sami z robotami izvršili ,kaže pa jim nadalje le še veliko dela,katerega bi radi malega števila udeležencev sami brez podpore nikakor ne bi mogli izvršiti ,priporoča prošnjike starešinstvu za denarno podporo za nakup smodnika,zidarska in kamnolomska dela,soglasno se sprejme da jim je dati enkratne podpore iz skupne blagajne v znesku 100K ,te naj jim župan izplača ,kadar bodo dela zopet nadaljevali ,ter da se sprevidi ,da so dela primerni podpori tudi izvršili.

Prebere se odlok okrajnega glavarstva vTolminu z dne 3.junija t.l.št.5617 s katerim se naznanja ,da je c.kr. poštno ravnateljstvo v
Trstu dovolilo poštni nabiralnik v Plužnjah s trikratno zvezo na teden z poštnim uradom v Cerknem ,kar starešinstvo uzame na znanje ,ter se
določi ,da je to javno razglasiti ,da se da priliko v to veščim osebam,da prosijo za oskrbovanje nabiralnika.

Prebere se prošnja Matevž Kokošarja pristojnega na Ponikvi ,sedaj stanujoč kot mizar in posestnik v Otaležu ,kteri prosi ,da se ga sprejme
na podlagi določila 3 zakona z dne 5.grudna 1896 v tukajšno občino.Prošnji se soglasno ugodi in se ga sprejme v tukajšno občinsko
zvezo.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE25.10 1902

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 3.12 1902

Pročita se prošnja Urše Perernelj iz Pluženj ,ktera pravi da se ji prizna za oskrbovanje ubožcev Mohor Miklavčič in Antona Tušar nekoliko
odškodnine ,starešinstvo ji dovoli znesek 5 Kron ,kterega naj ji župan izplača iz skupne blaganje.

Pročita se prošnja Jerneja Golob iz Pluženj,kteri zahteva za oskrb obubožanega Ivana Zajc po 60 vin. na dan,prošnji se ugodi in dovoli
60vin.dnevne odškodnine.Naroča pa se domačim zastopnikom da poizvedo in županstvu sporočijo bi se li ne dobilo drugje cenejšo oskrbo.

Pročita se prošnja Neže Tratnik Iz Lazca h.št.49 katera pravi ,da se ji dovoli zidanje nove hiše v svojem zemljišču na perc.št 49,prošnji se
ugodi in se ji dovoli zidanje po predloženih načrtih.

Podžupan Gruden poroča da ubožna Ana Golob iz Otaleža,se je sedaj iz Idrije odvedla domov ,ter jo oskrbuje Jožef Božič iz Otaleža ,kteri pa
zahteva 40 vin. na dan ,zahtevek Božiča se odobri na zahtevano dnevno 40.vin.

Pročita se prošnja Jožefe Kragelj iz Otaleža,priseljene iz občine sv.Lucije ,ktera pravi ,da se jo sprejme v tukajšno občinsko
zvezo.Prošnja se ne ugodi z ozirom na to ,da prosilka ne biva že 10 let od svoje polnoletnosti v tej občini.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 23.3 1903

Prečita se prošnja Josipa Kofol in drugov iz Lazca ,kteri prosijio ,da bi se sprejela pot ali kolovoz, ki pelje iz Lazca proti Graščem med
občinske ceste,pri tej točki vnela se živahna debata,ker nekatere starešine so mnenja ,da je pot le družinska in pomembna le v gospodarskem oziru za nekoliko posestnikov.Župan da predlog na glasovanje ,za katerega glasujejo samo trije starešine, ter predlog pade z večino nasprotnih glasov.

Starešina Josip Kofol pa nasvetuje k padlemu predlogu da se od občine da potrebno podporo za odkup zemljišča in razširitev in podzidje kolovoza ,ta nasvet se soglasno sprejme ,ter se odločijo Anton Kosmač župan Peter Bevk in Blaž Rink podžupana,da zadevo na licu mesta pregledajo ter v eni prihodnjih sej poročajo o potrebni in primerni podpori.

Pročita se odpoved mrliškega ogleda za Otalež Matevža Podobnik ,starešinstvo odpoved soglasno sprejme ,ter zajedno sprejme na to mesto
novega ogleda Janeza Kogoj iz Pluženj ,ter se naroča da to sporoči okrajnemu glavarstvu v nadaljno uredovanje.

Starešina Ivan Bašelj predlaga da bi se dalo ubožanemu Francetu Čerin iz Jazen do konec junija t.l. nekoliko podpore ,da preživi bolno ženo in še enega bolnega otroka,odobri se soglesno da se da mesečno po 8 Kron.

Podžupan Valentin Zajc predlaga da bi se pregledalo občinski kolovoz iz Otaleža v Mrzli vrh do Kranjske meje,da se na tem kolovozu izravnali klanci ,ter da se sprejme med občinske ceste ,sprejme se da se ima zadeva na licu mesta pregledati ,ter se v pregled izvolijo župan ,Peter Bevk in Blaž Rink podžupana,kteri bode potem poročali o tej zadevi v eni prihodnjih sej.

Starešina Jože Kofol pravi da za razširitev občinske ceste v Lazcu dovoli Janezu Trugar za zemljišče zahtevani znesek 5Kron,predlog se
soglasno sprejme in odobri.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 11.maja 1903

Predloži se zadeva glede poštne torbe za oddajo občinskih in privatnih pisem z poštno zvezo od Maruškovca v Plužnje za katero občina Otalež plačuje za odnos letno 12 kron ,pri tej točki se med zastopnike Otaležke občine uname živahna debata,eni so za to ,da se poštna torba donaša v Otalež ,kjer je prvi podžupan,župna cerkev in šola,drugi zopet da ima torba ostati na sedanjem mestu v Plužnjah ,tretji zopet da se podpora od občine popolnoma odtegne ,ker služi donosenje pisem le za dve vasi,starešina Ivan Gruden predlaga naj se donesek od občine razdeli,da ima Plužnje 6 kron in Otalež 6 kron,ter naj poštne torbe ostanejo na sedanjih mestih,županstvo pa naj prosi c.kr.poštno ravnateljstvo ,da pospeši rešitev prošnje nabiralnice in poštnega dela ,ta predlog se soglasno sprejme .

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 11.8 1903

Prečita se pritožba Antona Mlakarja podana na zapisnik pri c.kr.okrajnem glavarstvu v Tolminu dne 23,junija t.l ,kteri se pritožuje da mu domovna občina noče dovoliti primerne mesečne podpore .ker si sam zaradi visoke starosti nemora ničesar prislužiti ,tem manje po nasvetu občinskega zastopnika hoditi od hiše do hiše.Zastopniki domače občine Otaležke pojasnijo ter priznajo da je v resnici že v visoki starosti ,pa kljub temu ni zadovoljen z domačo prehrano s kakršno bi ga občina radovoljno oskrbovala ,ni pa res da bi moral hoditi od hiše do hiše ,radi tega da ga občina noče oskrbovati ,namreč da bi se od nabire obrne v žganjepitje ,ter je še lastna njegova hčer prosila,da naj mu občina ne da nikakršne denarne podpore,ktero potroši samo za žganje.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE25.8 1904

Anton Mlakar iz Jazen prosi,da se ga oskrbuje na račun obč.blagajne.Določi se ,da mu starešina Bašelj priskrbi primerno
stanovanje in oskrb.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 15.10 1904

Matija Peternelj iz Lazca prosi,da se mu odpusti ostali dolžni znesek K19.40 katerega ime plačati za sina Anton, kot bolniške stroške.Sklene
se ,da se očeta Matija ne terja več ,pač pa sina Antona,ako bo imel kdaj kaj premoženja.

Jože Kofol in tov.iz Lazca prosijo podpore za občinsko pot iz Lazca v Grašče .Določi se znesek 120 Kron podpore ,katera se ima izplačati po
dovršenem delu,če bode isto dobro ugotovljeno.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE1.3 1905

Prošnja Jakoba Kumer cestarja v Otaležu za gradnjo nove hiše po priloženem načrtu se soglasno odobri.

Janez Kogej iz Pluženj prosi podpore,ker radi starosti in bolezni ne more nič zaslužiti.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE5.julij 1905

Pročita se prošnja posestnika Jožefa Bevk iz Vrh Otaleža h.št 98 ,kateri pravi da bi se mu iz Otaležke občine dalo nekoliko denarne podpore za zgradnjo vodnjaka ,sprejme se da imajo domači zastopniki občine zgradbo na licu mesta pregledati in v prihodnji seji o tem poročati.

Pročita se pismo vodstva hiralnice v Sp.Idriji ,katero sporoča da sta tja prišla Ana Eržen iz Pluženj in Avgustin Likar iz Otaleža ,ter se jih ima sprejeti v tamošnjo oskrb ,sprejme se soglasno da se prepusti domačim zastopnikom ,da poizvedo,bi li jih doma kateri sprejel v oskrb pod istimi pogoji ali morda še ceneje.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE Oktober 1905

V smislu odloka krajevnega glavarstva v Tolminu z dne 13.sep.1905,predlaga župan da sprejme starešinstvo zgradbo novega vodovoda v Otaležu,ter nasvetuje da se sklene naslednje;Opčina njih županstvo se z današnjim sklepom zaveže sprejeti vse stroške naprave vodovodaKar bi istih morebita ne pokrita morebitna podpora …poljedelskega ministrstva in podpora deželnega zbora ,kakor tudi vsa nadaljno vzdrževanje vodovoda

..županstvo ima od udeležencev vodovoda izterjati povrnitev naprave in izgradnjo istega po..82.obč.reda po meri njih užitka ali deležbe.

Starešinstvo odlok soglasno sprejme in odobri.

Zajedno se naroča županstvu,da čimprej izposluje pri c.kr namestništvu,c.kr ….Obersta ,da priredi načrte in stroškovnike vodovoda in da sestavi imenik udeležencev ,po katerem bode stroške naprave in uzdrževanje po meri deležbe med nje razdeliti.Naroča se tudi županstvu ,da uloži prošnjo na ..poljedelsko ministrstvo in deželni zbor za denarno podporo v svrho zgradbe namerovanega vodovoda.

Pročita se zapisnik sestavljen 9.10 1905 v Plužnjah v zadevi volitve odseka za gradnjo novega vodovoda za vas Plužnje.Izvoljeni so bili soglasno;Franc Kacin h.št 29,Ivan Gruden h.št ..,Jože Simonič h.št 158,Anton Zajc h.št.42 in Matevž Zajc h.št.41, vsi iz Pluženj.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE6.november 1905

Peter Zajc iz Lazca h.št.65 prosi ,da se za ubožanega Miha Štucin zviša oskrbina od 50vin. na 70 vin.na dan,ker je zelo oslabel in rabi strežaja tudi ponoči.Z obzirom na to, da je bila do sedaj oskrbnina previsoka,se mu ista do konec decembra tega leta ne poviša.

Pročita se prošnja Miha Peternelj iz Pluženj h.št 91 za zgradbo nove ceste ,katero misli graditi od njegove pristave na”Kovku” do državne ceste.Odobreno soglasno.

Rekanje Anton iz Pluženj h.št.173,kateri je vplačal ženitno takso v tekoče leto v znesku K10,pravi da se mu povrne znesek K7,ker upa, da bode njegova žena dobila bajto,čeravno je zdaj še nima.Odbito soglasno.

Pročita se odlok c.kr okrajnega glavarstva v Tolminu z dne 30.5 1905 radi imenovanja stalnega stavbenega nadzornika pri zgradbi vodovoda v Plužnjah.Cevni vodovod in maltiranje mora izvršiti tvrdka,ravno tako zidarska dela izkušeni zidarski mojster,ker se subvencija ne izplača ako ne bode dovršena dela doveršena popolnoma po načrtu.Izvoli se za stavbenega nadzornika Peter Bevk zidarski mojster iz Cerkna

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE4.12 1905

Josip Kofol starešina iz Lasca prosi,da se dovoli podpora za odškodnino zemljišča potrebnega za novo cesto iz Lasca v Grašče v znesku 160 Kron.Ker se dozdeva starešinstvu zahtevana odškodnina previsoka,določi se ,da ima zemljišče pregledati na licu mesta in z dotičnim posestnikom pogoditi za odškodnino.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE10.1 1906

Valentin Zajc podžupan iz Otaleža naznanja da se je na obč.cesti med Otaleležem in Jaznami v …grapi podrl del podzidja in je nevaren za promet.Naroči se mu naj preskrbi potrebne delavce in podzidje popravi na račun občine.

Franc Čerin iz Gor.Jazen h.št.116 prosi podpore ,ker pri svoji zadolženi bajtariji ne more več preživljati bolehne družine in bi bil drugače isto prisiljen poslati v bolnišnico.Dokler se razmere ne predrugačijo,dovoli se mu mesečna podpora po 6 K.

Beta Pavšič iz Pluženj prosi,da se ji dovoli nekoliko več mesečne podpore,ker pri svoji starosti 83 let ne more hoditi več okoli in z zdajšno mesečno podporo 2K ne more shajati.Dovoli se isti plačevati mesečno podporo 6 K.

Župan pročita odlok c.kr okrajnega glavarstva v Tolminu z dne 19.decembra 1905 št.15079 glede zidanja novega kuracijskega poslopja v Otaležu.Predloži se načrt novega poslopja in stroškovnik napravljen od stavbenika Petra Bevk iz Cerkna,kateri se prečita ter bi znašali stroški brez hleva K16.073.71.Sklene se soglasno,da se navedeno poslopje zida na zemljišču ki pripada po novi razdelitvi občinskih zemljišč občini Otalež ter je označeno z deleža št.16/12 in občina potrebno zemlišče za poslopje odstopi brezplačno.Stroške zgradbe pokriti imajo občinarji cerkvene občine Otaležke po razmerju izravnanih davkov in se sme zamudnike ,kateri bi prostovoljno ne plačali na njih pripadajočih prispevkov izterjati v smislu #82.občinskega reda potom politične rubežine.Izvoli naj se stavbeni odsek 5 udov izmed občinarjev cerkvene občine Otalež ,kateri ima določiti vse radi zgradbe in plačila stroškov potrebno v smislu #11 in 12 postave z dne 29.novembra 1843 deželnega zak.št.2 za leto 1844.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE1.2 1906

Prošnja Franceta Dežela iz Otaleža h.št.79 glede zidanja novega kozolca(samca)predložena je na prejšni seji ,se odobri s pogojem, da je kozolec od občinske ceste toliko odmaknjen ,da ne bode sneg padal iz strehe na obč.pot.

Ana Peternelj v Otaležu prosi ,da se ji dovoli za ubožno in bolno Marijo Zajc, koje..oskrbuje na dan po 60 vin.podpore.Dovoli se 50 vin.na dan.

Pročita se prošnja Marije Razpet iz Otaleža za zidanje nove hiše po predloženem načrtu.Ker po izpovedi obč.zastopnikov Otaležkih od strani sosedov ni ugovora se prošnja odobri in zidanje dovoli.

Pročita se pritožba občinarjev iz Pluženj z dne 21 .januarja 1906 radi vodovoda v Plužnjah in radi volitev novega vodovodnega odseka.Ker pa je vodovodni odsek praaviloma izvoljen in tudi že od občinskega starešinstva na seji dne 11.okt.1905 potrjen,starešinstvo soglasno izjavi ,da nima nobenega povoda seje razveljaviti in na novo volitev določiti.Glede dela in oddaje istega drugim posrednikom imajo se udeleženci sami sporazumeti.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE3 .4 1906

Franc Kacin podžupan iz Pluženj naznanja,da je Franc Brejc iz Otaleža h.št 196 občinsko cesto iz Otaleža proti Jaznem zožil,da se težko po njej vozi.Opomni naj se istega,da dene navedeno cesto v prejšne stan.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE24.10 1906

Pročita se prošnja Josipa Kofol iz Lasca 63 radi podelitev podpore za odplačilo odškodnine zemljišča porabljenega za novo družinsko vozno pot iz Lasca v Grašče in sicer Jakobu Lipužič iz Lasca št.68 in Antonu Peternelj iz Lasca št.72 ,vsakemu po 60Kron,ker bi šel voznik obema skozi njive v skupni dolgosti 240m.Dovoli se podpora 100K,s pogojem da se ista izplača,le po dovršenem delu,ostalo odškodnino plačajo pa naj udeleženci iz Lasca ,kakor tudi imajo izvršiti vse delo na svoje stroške.

Pročita se dopis Tomaža Pavšič iz Otaleža ,glede bolnega Jakoba Pavšič katerega ima že od 12.8 t.l. v oskrbi ter izjavlja,da ga radi pomanjkanja prostora ne more več oskrbovati.Sklene se istega odposlati z spremstvom v hiralnico v Sp.Idrijo in naj se v ta namen izroči … podžupan Ivan Brejc potrebne spise. Pročita se odlok c.kr okrajnega glavarstva v Tolminu z dne 7.4 1906 št.5253 ,da ima plačati Jože Vehar iz Otaleža h.št.236 za svojega sina Janeza upraviteljstvu bolnišnice v Ljubljani ostanek oskrbnih stroškov v znesku 11K 40 v.Ker pa imenovani nima premoženja ,sklene se soglasno,da plača dotični znesek občina.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE10.12 1906

Pročita se odlok..okrajnega glavarstva v Tolminu z dne 31.oktobra t.l. št.12387 glede prošnje kurata v Otaležu za konja,katerega bi potreboval za pot k previdovanji ,ako bi bili župani pripravljeni nositi stroške za tega konja.Zastopniko občine Otaležke izjavljajo soglasno ,da ne morejo župljani nositi navedenih stroškov,ker imajo že brez teh preveč bremen za neobhodne potrebne naprave.

Podžupan Ivan Brejc iz Otaleža naznani,da je obcestna ograja pri mostu v “Lomovski grapi “na občinski cesti proti državni nujno potrebna popravila.Sklene se da ima to pregledati komisija določene za pregled ceste od hiše Franceta Čerin iz Pluženj h.št.45 do državne ceste,določena v seji dne 24 .10 t.l.točka 21.

Predloži se prošnja Janeza Gruden iz Pluženj h.št.39 za podelitev koncesije za krčmarsko obrt in ker v smislu obrtnega reda ni znanih zadrškov se naprošena koncesija lahko dovoli in se ima v ta namen prošnja predložiti politični oblasti.

Pročita se dopis c.kr okrajne sodnije v Cerknem z dne 4.t.m …,s katerim se naznanja ,da se je Franc Kacin iz Pluženj št.19 iz postavnega uzroka odpovedal varstva umobolnega Franceta Štravs iz Pluženj in je potrebno namestiti drugo za varstvo sposobno osebo.Predlaga naj se Peternelj Miha iz Pluženj h.št,91.

Pročita se odlok deželnega odbora v Gorici z dne 31.oktobra t.l. št.4370 glede odstopa dela občinskega zemljišča v svrho gradnje novega župnišča v Otaležu ter se ima tozadevna odstopna pogodba čimprej napraviti.Podžupan Janez Brejc in starešina Svetik Ivan in Čerin Ivan ugovarjajo proti sklepu občinskega starešinstva z dne 10.januarja 1906,ker se je na najlepšem prostoru poleg cerkve preveč zemljišča odstopilo ,koje se potrebuje za javen prostor.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE26.1 1907

Župan pročita dopis Valentina Svetik iz Pluženj z dne 5.jan.1907 glede naprave novega korita za napajanje živine poleg njegove slike in se pritožuje da bi imel potem ravno pred hišo vso nesnago,mokroto in pozimi led.Ker je že določeno da se korito postavi drugam in ne poleg njegove hiše ,nima pritožba nobenega pomena in se preide na dnevni red. Pročita se dopis starešine Ivana Svetik ,da naj se cesta iz Pluženj na Prikraj proti želinu sprejme med občinske ,popravi in odpre javnemu prometu.

Vpojasnilo pročita župan zapisnik županstvene komisije v Plužnjah dne 1.sep.1906 v zadevi pregleda in morebitnih poprav mostov in podzidij na obč.cestah v občini Otalež v smislu sklepa obč.starešinstva z dne 24.okt.1906 ter se je pregledalo;

A.Obzidje na cesti v “Lomovski grapi”,katero je popraviti,kakor hitro dopusti vreme.

B.Oba ovinka na imenovani cesti na”Okornem čelu” in pod”Črevcami”sta razširiti

C.Cesto od Travnika do Otaleža je očistiti,deloma pogruščati in napraviti površnje vodne odtoke in to z robotami.

D.Na občinski cesti med Otaležem in Jaznami je sezuto obzidje na novo prezidati.

E.Glede obzidja na obč.cesti pri mlinu Antona Zajc iz Pluženj h.št.42 napravilo se je več delo ,kot je bilo potrebno samo radi podzidja,a je tudi bolj solidno.Radi tega naj sklene starešinstvo ,da se imenovanega še enkrat povabiti glede odškodnine za večje delo,koje je imela občina in katero povrnitev je Zajc obljubil in sicer v znesku 200K,ter naj se ako le mogoče mirnim potom z njim poravna.

F.Dalje se je podala komisija na licu mesta ,da pregleda ali je kolovoz Franceta Čerin ,kateraga nameruje graditi res potreben ,kar komisija tudi prizna,ker bi imel še zgradbo kolovoza po svojem deležu radi strme lega preveč dela in stroškov.Komisija določi,da se predloži prošnja v odobritev starešinstvu in se mu dovoli zgradba kolovoza po obč.zemljišču poleg sedanje stare in delež Franceta Kacin ,pod pogojem ,da Čerin v slučaju ,da bi želeli Pluženjci združeno ali posamezno kolovoz podaljšati ,tega ne bode branil ali kakorkoli služnosti kratil.

Glede poti iz Pluženj na Prikraj spoznala je komisija ,da najbolje,ker je ravno poleg usada tudi klanec ter se isti zravna in s tem obenem zasuje usad.Ker bi tudi preveč stalo kamenje tja spravljati ,sicer pa je ta pot le družinska …..

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE2.3 1907

Pročita se prošnja Jakoba Kofol iz Pluženj h.št 160 za gradnjo novega skednja na zeml.parc.št.942/2 davčne občine Otalež.Dovoli se soglasno s pogojem da odmakne zgradbo 1m od občinske ceste.

Pročita se pritožba Franceta Čerin iz Pluženj h.št .45 grede gradbe novega kolovoza do njegove hiše.Pojasnita župan in podžupan Peter Jurman ,kot člana županstvene komisije z dne 2.12 1906,da se je pritožniku dovolilo delati novi kolovoz skozi občinsko zemljišče pod pogojem,da ne bode kratil služnosti ,do rabe njegovega kolovoza ,ako bi ga občinarji iz Pluženj bodisi skupno ali posamezno hoteli podaljšati naprej do Pluženj…

Glede zemljišča, ki je že sedaj na ime dolžnika uknjižen ,nima občina ničesar odločevati in se imajo udeleženci svojčas za isto, ako ne bode kolovoz kaj potrebovali z njim dogovoriti.Občinske deleže bodisi pritožnjikove ali pa koga drugega odstopiti se mora za potrebe poti in ceste brezplačno v smislu delitvenega načrta,kolovoz ima se dovršiti do aprila 1908…O tem naj občina obvesti pritožnika.

Podžupan Ivan Brejc sporoča ,da je obzidje pri mostu v Lomovski grapi razrušeno in za promet nevarno.Sklene se napraviti železno ograjo na obeh straneh mostu…da se na ta način pridobi nekoliko širjave.Naprositi je cestni odbor cerkljanski ,da odstopi potrebno ograjo proti povračilu stroškov.

Pročita se odlok c.kr. okrajnega glavarstva v Tolminu z dne 30.1 1907 št.831 glede izdaje živinskih listov v davčni občini Otalež.Ker je imenovana občina obširna,sklene se soglasno,da ima zaprositi dovoljenje,da se izdajo živinske potne liste na dveh krajih in sicer Ivan Brejc podžupan v Plužnjah h.št.13 in Ivan Brejc starešina v Otaležu h.št.93.Vsled tega pa opusti izdajo istih Franc Kacin starešina v Plužnjah h.št.29.

Župan predloži pogodbo glede odstopa občinskega zemljišča za zidanje novega župnišča v Otaležu v smislu odloka deželnega odbora v Gorici z dne 30.januarja 1907 št.1076.Pogodba odobri se soglasno z opombo ,da se načrt gospoda zemljemerca Obersta v Gorici z dne 27.7 1906 v toliko popravi ,da pride vrtna ograja v gorenji vogal vodnjaka in ne v spodnji ter ostane na ta način nekoliko več prostora pred cerkvijo.

Župan predloži operat o razdelitvi občinskih zemljišč davčne občine Otalež v odobritev.Starešina Ivan Svetik iz Pluženj vroči podžupanu Peter Jurman pisan ugovor proti odobrenju v prošnji da ga prečita.Na to se prečita tudi odlok deželnega odbora v Gorici z dne 31.3 1906 št.6274 in odlok z dne 16.12 1906 št….Prečitajo se tudi danes uložene pritožbe Ane Eržen iz Otaleža št.47,Antona Rejc iz Otaleža št.244 in Tomaža Pavšič iz Otaleža št..Ker pa so vse pritožbe neutemeljene ,da župan predlog na glasovanje ali se operat razdelitev odobri ali ne.Za odobrenje operata glasuje izmed 27 navzočih 18 zastopnikov,ter se radi tega operat z nadpolovično večino glasov navzočih odobri ter se ima poslati deželnemu odboru v konečno potrditev.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 11.6 1907

Buda Vinko starešina iz Otaleža predlaga da se dovoli ubogemu Gregorju Golob v Otaležu nekoliko stalne mesečne podpore v blagu za živež.Dovoli se,da mu občinski starešina Franc Kacin v Plužnjah,da blaga mesečno za 8Kron. Ubožani Mariji Zajc iz Otaleža dovoli se podpora za oskrb povečati na 70 vin. na dan. Zajc Peter iz Lazca h.št.65 prosi da se mu podpora za oskrb ubož.Mihe Štucin iz Lazca poviša od 70 vin. na 80.vin na dan ali pa naj se izroči drugemu v oskrb.Dovoli se po 80 vin.na dan. Pročita se prošnja Franceta Čerin iz Jazen h.št 235 ,radi podpore katera se mu je po smrti soproge odrekla in prosi da se mu dovoli vsaj 20.vin na dan. Pročita se pritožba Franceta Čerin Iz Pluženj št.45 dana na zapisnik dne 26.maja 1907 št.1251 ,da mu je France Kacin iz Pluženj št.29 pokopal plot na njegovem deležu v obč.zemljišču….Odloži se do boljše poizvedbe,ker starešinstvu dotično zemljišče ni dovolj znano. Pročita se dopis kuratnega urada v Otaležu dne 23.4.1907 št.87. glede pojasnila zakaj je obč.starešinstvo v seji z dne …1907 spremenilo sklep konkurenčne obravnave z dne 31.januarja t.l.glede vrtne ograje pri novem župnišču v Otaležu naj pride ista v gorenji namesto v spodnji del vogala. Ker so se med tem časom domači udeleženci in zastopniki občine Otalež dogovorili ,da naj pride zid vrtne ograje v spodnji vogal vodnjaka ,sklene se soglasno ta dogovor odobriti.Ostati pa mora vodnjak zunaj ograje in zid ne sme stati na vodnjaku.Obvezno se mora pustiti v zidu ,kjer doteka voda v vodnjak dovolj velik predor ,ki je potreben za morebitno popravilo vodovodne cevi.

Račun oskrbi in pogrebnih stroškov pok. Blaža Gruden se odloži in naroči zastopnikom iz Otaleža,da natančneje poizvejo glede istega.Ker se zdi starešinstvu v nekaterih točkah previsok.Obenem naj se poizve v kolikor podpiral je pokojnega njegov sin Blaž Gruden v Plužnjah št.13.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 26.2 1908

Kofol Jožef občinski zastopnik iz Lasca pravi,da bi se podelila podpora 70 K za plačilo odškodnine za zemljišče,ki se bode porabilo za novo vozno pot iz Lasca v Grašče ,katero bodo rabili vsi posestniki iz Lasca.Dovoli se soglasno podpora v znesku 60 K.

Kofol Jože občinski zastopnik iz Lasca,prosi da se cesta iz Pluženj čez Prikraj do državne ceste sprejme med občinske, popravi in odpre prometu.Sprejme se isto soglasno med občinske.

Po pročitanju zapisnika poprašajo zastopniki davčne občine Otalež,kako je z zadevo glede polaganja računov s strani Ivana Gruden iz Pluženj za brv pod Plužnjami pri Maruškavcu ,katere je imel isti že od leta 1898 predložiti starešinstvu kot takratni podžupan in delovodja .Nalaga se županstvu imenovanega še enkrat opozoriti,da ima tekom 8 dnji natančne račune glede dela navedene brvi predložiti v ogib tožbe.V ostalem se zapisnik soglasno odobri.

Občinski zastopnik g.Vinko Buda predlaga da se dovoli za popravilo občinske ceste iz Jazen do kranjske meje nekoliko podpore.Dovoli se soglasno izplačati podžupanu Ivanu Bašelj iz Jazen znesek 30 K za smodnik in človeško delo.

Pročita se prošnja Franceta Magejne in Janeza Brejca iz Otaleža,da bi cerkveni stavbeni odbor v Otaležu prejemal potnine od županstva.Ker imajo člani cerkveno stavbenega odbora gotovih stroškov vsled zidanja novega župnišča v Otaležu ima se djati k računu k zidavi župnišča in se isti ne morejo izplačati na račun davčne občine Otalež z ozirom na to ,da Straža in del Masor ne spadajo k cerkveni občini Otalež.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 13.4 1908

Predloži se dopis Ivana Gruden iz Pluženj z dne 24.t.m ,da naj mu županstvo pošlje izkas o izplačanju podpore za novo občinsko brv pod Plužnjami čez Idrijco.Ker mora kot istočasno podžupan in voditelj dela navedene brvi gotovo imeti zaznamovane vse prejemke kakor tudi vse izdatke,zahteva naj se od istega odločno ,da v najkrajšem času predloži županstvu natančne račune o prejemkih in izdatkih.

Predloži se prošnja Josipa Bogataj iz Jazen in tovarišev glede podpore za storjeno delo na obč.cesti izpod Jazen do državne ceste in sicer za podzidje v dolgosti nad 20 m in okrog 2 m visokosti in za tlak v dolgosti 200 m.Odobri se predlog soglasno da dele ceste pregledate podžupana Tavčar in Bašelj Ivan in o pregledu poročata županstvu.

Predloži se prošnja Neže Eržen iz Pluženj ,katera prosi,da se ji dovoli zidati nova hiša na obč.zemljišču parc.številka 830 davč.občine Otalež,po novi razdelitvi označeno z deleža …,ki je odkazano Antonu Pirihu iz Mlak h.št .19 in je isto od njega kupila .Dovoljeno soglasno da zida natanko po prejšnem načrtu.

Predloži se prošnja Franceta Uršič iz Lazca h.št.213 za gradnjo nove hiše na žemljišču parc.št … davčne občine Otalež po predloženem načrtu.Odobreno soglasno.

Pročita se dopis obč.zastopnika g.Vinkota Buda z dne 2.4 t.l da naj se tresira občinska pešpot iz Otaleža skozi Jazne na Znojile in do kranjske meje.Odobreno soglasno.

Pročita se dopis obč.zastopnika Vinkota Bude z dne 13.t.m glasom katerega naj županstvo pazi, da se zabranjuje pokvarjenje mladine in ker gre velik del pokvarjenja med mladino ravno na rovaš javnih plesov, predlaga naj starešinstvo sklene da se v tej funkcijski županstveni dobi ne dovolijo ne javni ne društveni plesi ,oziroma naj se to ne zgodi izpod pristojbine 80K ali najmanj 60K.Sklene se soglasno da se ima od zdaj naprej plačati za vsak javen ples 30K pristojbine ,prestopnike pa naj se kaznuje poleg pristojbine in kolekov še z največjo globo 20K.

Podžupan Brejc iz Otaleža naznanja z dopisom dne 2.t.tm da je Jože Vehar iz Otaleža h.št 193 prigradil skoraj 2m obč.zemljišča določenega za javen prostor pred cerkvijo v Otaležu,pod vodnjakom in njegovo hišo.Občinski zastopnik g.Buda predlaga ,da vso zadevo pregledata dva obč.zastopnika iz Cerkna in naj se prepove prošnje občinskih lastniških pravic na omejenem zemljišču….

Ker je tukajšne starešinstvo v redni seji z dne 26.febr.t.l ,sklenilo da se gradi nova cesta od državne ceste na Mlakah skozi vasi Plužnje,Otalež in Gor.Jazne,ter od tod čez Znojile do kranjske meje,da bode zveza do Sovodenj in se je ista sprejela med občinske ,ter bi ta cesta služila zajedno za zvezo iz Sovodenj do Sp.Idrije se tudi tukajšne županstvo z veseljem pridružuje gori navedeni prošnji.Vzame se na znanje.

IZ ZAPISNIKA STAREŠINSKE SEJE ŽUPANIJE CERKLJANSKE Z DNE 25.6 1908

Predloži se prošnja Antona Zajc iz Pluženj h.št.12 ,da se trgovina in gostilna v Plužnjah h.št .13,katero ima sedaj njegov oče Tomaž Zajc ,prepiše na njegovo ime ker mu je tudi hišo in drugo že vse izročil.Ob vsem pravi da se gostilna v Plužnjah h.št 42,katero ima zdaj Anton Zajc prepiše na njegovo sestro Polono Zajc Ivan Gruden iz Pluženj predloži račune o delu nove obč.brvi v Plužnjah pri Maruškovcu v letu 1895,1896,1897.Sklene se da se ima račune natanjko pregledati in se v to izvolijo:Kacin Franc iz Pluženj,Magajna Franc iz Masore in Buda Vinko iz Otaleža in o pregledu v prihodnji seji starešinstvu poročati.

Simonič Marija iz Pluženj h.št.161 prosi ubožni list,ker je bolna in bi šla v bolnišnico v Trst.Z ozirom na to,da ima ista sama premoženje in je tudi že bila dalj časa v bolnišnici v Ljubljani brez kakega uspeha,sklene se soglasno ,da se ubožni list ne izda.

V točki.. poroča podžupan Franc Tavčar,da sta z podžupanom Ivanom Bašelj,pregledala dne 1.5 1908 delo na občinski cesti iz Spod.Jazen do državne ceste in da je ista večinoma popolnoma pravilno popravljena in doveršeno potrebno podzidje,kakor tudi.. ,manjkajo dovršiti samo še v dolgosti približno 25m.Radi tega predlaga,da se jim podpora v znesku 100K odobri.

Andrej Kacin (1829–1875): Goreč dušni pastir, narodni buditelj in prosvetitelj pod Šebreljsko planoto

Andrej Kacin (1829–1875): Goreč dušni pastir, narodni buditelj in prosvetitelj pod Šebreljsko planoto

Med številnimi primorskimi duhovniki 19. stoletja, ki so svoje življenje nesebično darovali Bogu, narodu in preprostemu ljudstvu, zavzema pomembno, a pogosto prezrto mesto Andrej Kacin. Kot zaveden Slovenec in sin cerkljanskih hribov je s svojim verskim, prosvetnim in političnim delovanjem pustil neizbrisan pečat v Šebreljah, Cerknem in širši Goriški regiji. V zgodovinski spomin se je zapisal ne le kot skrben dušni pastir, temveč tudi kot aktiven udeleženec taborov in pobudnik šolstva na podeželju.

Mladost in pot v duhovniški poklic

Andrej Kacin se je rodil 14. novembra 1829 v hriboviti vasici Otalež, na domačiji, ki se ji je po domače reklo na Hmenic. Rodil se je v trdni kmečki družini kot zakonski sin Gregorja Kacina in Ane, rojene Seljak. Vzgoja v varnem, vernem in delavnem domačem okolju je v njem že zgodaj obudila klic k duhovnemu poklicu.

Po uspešno zaključenem šolanju in bogoslovnih študijih v Gorici je bil 21. septembra 1856 posvečen v duhovnika. Svojo kaplansko pot je začel v spodnji Vipavski dolini v Prvačini, od koder so ga kasneje premestili bližje rojstnemu kraju, v župnijo Cerkno. Obe službi sta mu dali dragocene izkušnje za vodenje samostojne fare, ki jo je prevzel v zrelih letih.

Narodno prebujenje: Udejstvovanje v taborskem gibanju

Kacinovo delovanje v drugi polovici 1860-ih in v začetku 1870-ih let sovpada z obdobjem najmočnejšega slovenskega narodnega prebujenja, poznanega kot taborsko gibanje. Kot zaveden primorski duhovnik je hitro sprejel ideje o narodni enakopravnosti in se aktivno vključil v politično življenje.

Leta 1869 je bil izvoljen v pripravljalni odbor znamenitega Briškega tabora, kjer je zastopal cerkljanski okraj. Kacin je skupaj s somišljeniki odločno zagovarjal takratne temeljne točke slovenskega političnega programa:

• Združitev vseh slovenskih pokrajin v enotno administrativno enoto – kronovino Slovenijo – z lastnim deželnim zborom.
• Uvedbo slovenskega jezika kot uradnega jezika v vseh javnih uradih na slovenskem narodnostnem ozemlju.
• Slovenski pouk v vseh javnih osnovnih in srednjih šolah, s čimer bi se prekinil pritisk ponemčevanja in italijanizacije.

Štirinajst plodnih let v Šebreljah: Prosveta in obnova svetišča

Najgloblje sledi je Andrej Kacin pustil v Šebreljah, kjer je kot župnik služboval štirinajst let, vse do svoje prezgodnje smrti. Šebreljska fara je bila zaradi visokogorske lege, raztresenih kmetij in zahtevnega terena izjemno težavna za upravljanje, a Kacin se je dela lotil z mladostno vnemo.

Ustanovitev župnijske šole (1867)

Zavedajoč se, da brez izobrazbe ni narodnega napredka, je leta 1867 v Šebreljah ustanovil župnijsko šolo. Ker uradnega učitelja ni bilo, je ob nedeljah sam poprijel za delo in poučeval domače otroke branja, pisanja, računanja in krščanskega nauka. S tem je postavil temelje pismenosti in prosvete v tem odmaknjenem hribovskem kraju.

Obnova cerkve sv. Ivana (1871)

Pod Kacinovim vodstvom so Šebreljci leta 1871 izvedli izjemen gradbeni in skupnostni podvig – obnovo zgodovinske cerkvice sv. Ivana, ki stoji na slikovitem pomolu nad reko Idrijco. Cerkev je pred tem več kot sto let propadala. Ustno izročilo je govorilo, da je farane, ki so s stare cerkve trgali les in streho, zadela Božja roka, vas pa so kasneje prizadeli trije hudi požari. Domoljubni Šebreljci so sklenili cerkvico obnoviti kot spomenik svojim prednikom, ki počivajo na tamkajšnjem opuščenem pokopališču.

Župnik Kacin je uspel združiti celotno skupnost. Domačini so prispevali les, kamen in prostovoljno delo, denarna pomoč pa je prišla iz celotnega cerkljanskega okraja ter celo od duhovščine in meščanov iz Gorice. Priznani podobar Tavčar iz Idrije je za cerkev izdelal prelep, snažen in ličen oltar.

Svečani blagoslov obnovljene cerkve je potekal 25. junija 1871. Dogodek je privabil nepregledno množico vernikov iz vseh okoliških krajev. Obred je vodil cerkljanski dekan J. Jeram, katerega ganljiv in poučen govor je obiskovalcem izvabil solze v oči. Časnik Zgodnja Danica je takrat poročal o izjemnem uspehu nabirke (zbralo se je kar 300 goldinarjev) ter zapisal: »Čast v. č. gosp. šebreljskemu župniku št. Kacin-u, da je pod njegovim vodstvom cerkvica v tako kratkem času dodelana.«

Prezgodnje slovo in zapuščina

Težko delo v raztreseni gorski župniji, nenehni napori in ostro podnebje so načeli Kacinovo zdravje. Zbolel je za takrat neozdravljivo pljučno sušico (tuberkulozo). Po dolgotrajni in potrpežljivi bolezni je mirno zaspal v Gospodu 3. marca 1875 v Šebreljah, star komaj 45 let (v takratnih zapisih navedeno v 43. letu duhovniške/zrele starosti).

Pokopali so ga 5. marca 1875 v Šebreljah. Kljub hudi zimi in obilnemu snegu se je na pogrebu zbrala ogromna množica hvaležnih faranov ter osem duhovniških sobratov, ki so se prišli posloviti od svojega stanovskega kolega.

O njegovi smrti sta spoštljivo poročala tako goriški časnik Glas kot verski list Zgodnja Danica. V osmrtnici v Glasu (12. 3. 1875) so o njem zapisali besede, ki najbolje povzemajo njegovo življenjsko poslanstvo:

»Zgubila je žalujoča fara vnetega dušnega pastirja, domovina zvestega sina. Bil je tako rekoč žrtva svojega težavnega posla... Bil je delaven in vnet za svoj stan; dobrosrčen, ter blagega značaja, in ni imel osobnih sovražnikov.«

Andrej Kacin ostaja svetel zgled primorskega duhovnika, ki je v težkih časih avstrijskega cesarstva s kmečko trmo, globoko vero in narodno zavestjo dvigoval kulturni in duhovni nivo slovenskega človeka pod Šebreljsko planoto.

O njegovi smrti je poročal Katoliški cerkven list Zgodnja Danica 19.3 1875

Župnik Ivan Podobnik

Ivan Podobnik .

Vir-Goriška straža 5.10 1928 št.75

Rojen 23.12.1877 V Plužnjah pri Otaležu.Po končani gimnaziji je študiral nekaj časa pravo na dunajski univerzi, pozneje je stopil v goriško bogoslovnico.Svojo prvo mašo je imel v Otaležu 9.7 1903.. Ko je bil kaplan v Mirnu, ga je  nadškof Jordan poslal na graško univerzo študirat slavistiko, toda ni mu bila sreča mila, takoj po smrti nadškofa Jordana je bil odpoklican. Nekaj časa je bil župni upravitelj v Ajdovščini in potem od leta 1908 kar 20 let vikar v Gradnem. Koder ga je peljala življenjska pot, povsod je ostal ljudem v blagem spominu. Ljudstvo ga je silno ljubilo in častilo, ker je bil vzoren duhovnik, vljuden z vsakim in vedno pripravljen pomagati revnim. Ob začetku vojne z Italijo je ostal na svojem mestu v Gradnem, ki so ga Italijani zasedli že drugi dan po napovedi vojne. Ker so ljudje ostali ves čas vojne doma, je bil rajnki Podobnik ljudem v veliko tolažbo in je z njimi vred marsikaj hudega prestal. Miren in tih, vnet za zveličanje duš in lepoto hiše božje je preživel svoje prekratko življenje.Umrl je 25.9.1928, star 51 let.


Njegovo življenje je zaznamovala prva svetovna vojna in pustila v njem hude posledice.Že prvi dan vojne, 24. maja so ga aretirali italijanski vojaki, češ da je dajal z zvonika svetlobne znake Avstrijcem. Ubogi Podobnik ni imel v sebi niti mrvice vojaškega duha in jo je popihal s culo najpotrebnejšega iz Gradnega proti Kojskemu kakor hitro je zvedel, da se bodo vsak trenutek pojavili italijanski vojaki. Na farovška vrata je obesil napis: Zbežal sem iz strahu pred Italijani. Italijani, jejte in pijte, kolikor vas je volja! Toda župnik v Kojskem ga je obvestil, da je nadškof Sedej pozval pred dvema dnevoma vse duhovnike, da ne sme nihče zapustiti svoje črede. Vrnil se je nazaj v Gradno, kjer so italijanski vojaki pridno izpolnjevali njegovo vabilo in praznili sode. Tam so ga oblasti prijele in skupaj z Lenardičem župnijskim upraviteljem iz Kožbane prisilile, da sta jim kazala pot skozi gozdove na vrh Gendre (Korade). Družbo je obema duhovnikoma delal še ključar Blažič. Celo pot niso srečali žive duše, kaj šele Avstrijce! Ves ta vojaški oddelek se je nenadno pojavil na strateško važnem in razglednem vrhu na Koradi visoko nad Soško dolino. Nekaj dni potem so veliki italijanski listi iz Milana in Rima poročali, da so »naše hrabre čete zavzele Korado s pomočjo kožbanskega župnika«. Novica je šla po svetu in so jo na žalost brali tudi v avstrijskem tiskovnem uradu na Dunaju. Ko sta se s tega prisilnega in nevarnega izleta Podobnik in Lenardič vrnila, ju niso več zaprli. Podobniku ni bilo preveč lepo v Gradnem, kjer so bili izselili večino prebivalstva: v župnišču so operirali ranjence, cerkev so spremenili v bolnišnico in nato v skladišče topov in municije. Tih in ponižen je Podobnik prenašal vse tegobe, toda po dveh in pol letih vojne napetosti so mu popustili živci in ga je mučila nespečnost. Da bi prišel spet do spanja se je zavijal v rjuho, namazano z ilovico, namočeno z jesihom. Trpel je tudi od preganjavice in si ni upal jesti, češ da ga hočejo Italijani zastrupiti. Spravili so ga v bolnišnico San Osvaldo v Vidmu, kjer je umrl po dolgem trpljenju 25. septembra 1928. Brici so ga radi imeli, ker je bil tako skromen in ponižen in so ga, kar je bil prvi primer, pokopali v zidano grobnico. Pokopal ga je dekan Jože Milanič, in prebral Podobnikov lastni nagrobni govor" V Gorici, dne 30. aprila 1928, na dan mojega odhoda iz Gradnegu. Dragi moji vikarjani! Od 7. nov. 1908 pa do danes sem bil med vami. Nisem mislil, da me bo kdüj zadela tako strašna nesreća , da me bo tako strašna bolezen ločila od vas. Pišem Vam, dokler sem še pri razumu. Vedite! Vojna je mene tako strašno končala! Ne mislite, da se preveč težko ločim s sveta. Res je mučno misliti: ravno si vse uredil, pa treba umreti. Pa nič zato! Kmalu bova združena z g. Spitzerjem. Vsaj upam, da ne bom predolgo trpel. Dva moja sošolca Lavrenčič in Kobal sta pred menoj šla v večnost. Letos dne 3. avg. bi obhajali 25 letnico mašništva; jo bomo pa v nebesih. Upam tudi jaz! Prosim predragi! Bodite verni! Ljubite Boga! Pustite na stran vse slabo! Ko boste ob večerih molili, dodajte tudi zame — ali še živega ali že mrtvega — en »oče naš« in eno »češčeno marijo«. Pri Vas želim biti pokopan. Tudi če umrjem v S. Osvaldu pod Vidmom, prosim Vas z vzdignjenimi rokami, poskrbite, da pridem v Gradno, da bom med svojimi duhovljani pokopan. Pokopan bi bil rad v bližini vhoda na pokopališče, na desno, v bližini, kjer počivata rajni Erzentič Jožef in Franc Kristančič. Želel bi, da se grob prehitro ne prekoplje. Potem Vas prosim, da mi vsi odpustite, če sem katerega kdaj žalil. Jaz odpustim vsem in nimam najmanjšega sovraštva do nobenega. Bodite dobri, pošteni. Bojte se Boga! In svojega ubogega vikarja se spominjajte v molitvah. Naj bo to moj zadnji pozdrav mojim nekdanjim dobrim vikarjanom! Z Bogom, z Bogom in na svidenje pri Bogu!" Ivan Podobnik, vikar


Pogreb  vikarja  g. Ivana Podobnika, ne Ie domačinom, ampak vsem Brdam ostal v trajnem spominu. Duhovljani so okrasili in opletli z venci in cvetlicami vso sobo v župnišču, v kateri je bila krsta od četrtka na petek izpostavljena. Ob poti, po kateri se je imel premikati pogreb, so nasadili maje. Po oknih in to že v Višnjeviku so bili izgrnjeni žalni prti. Ljudstva je prišlo od vseh strani Brd vse polno. 18 vencev so nesli fantje. Po večini so jih poklonili duhovljani. Tri Marijine družbe — Gradno, Biljana, Medana, s cvetjem in v belih oblekah so stopale za Marijino zastavo.

Življenje za cesarja!

Pred prvo svetovno vojno je takratna občina Otalež štela 1200
prebivalcev, vpoklicanih v vojno jih je bilo 160,padlih vojakov 46.

Naborniki

NOVICE
Vir-Novi čas(Gorica) 21.1 1915 št.4
Padel je na severnem bojišču posestnik Fr. Magajne, na dom. rez. pri 20. lov. bataljonu, doma iz Pluženj pri Otaležu.

Na severnem bojišču je padel Fr. Magajne , doma iz Pluženj pri Otaležu.(Vir-Domoljub 28.1 1915 št.4)

PADLI SLOVENSKI VOJAKI-JUNAKI
Vir-Svetovna vojska 1915 št.8
Franc Magajne.
Tudi on je bil kmet. Rojen je bil dne 21. novembra leta 1880. v Plužnah pri Otaležu na Goriškem . Služil je pri 20. lovskem polku. Od doma je šel dne 27, julija in našel smrt v Galiciji. Njegovi tovariši so pripovedovali, da je bil zadet v glavo. Kje pokriva zemlja njegovo truplo, se ne ve. Kot mladenič je bil vedno šaljiv, za vsakega je imel prijazno besedo. Do revežev je bil radodaren, sosedom je rad pomagal in ni nobenemu odrekel pomoči, ako je tudi sam s svojo kmetijo veliko trpel. Ko so gradili v Plužnah gasilski dom, se je izkazal zelo požrtvovalnega. Podnevi je delal na svoji kmetiji od ranega jutra do poznega večera v najhujši vročini. Zvečer je šel pa pomagat delat za gasilski dom.On je bil podnačelnik gasilskega društva.
Kot fant in kot oče je svoje verske dolžnosti vestno spolnoval. Zapušča tri male, nepreskrbljene otročiče in ženo,
V vojski je pisal dnevnik do 5. oktobra 1914, Ta dan se dnevnik konča, ker je ta dan končal Bog dneve njegovega zemeljskega življenja. , .

SLOVENSKI GROBOVI NA BOJIŠČIH.
Vir-Novi čas(Gorica)28.1 1915 št.5
Padel je na južnem bojišču, ko je stal na straži v gozdu Jagodnja dne 24. oktobra 1914. Matija Zajec iz Pluženj pri Otaležu. Bilje v zgleden krščanski mladenič. Ni zahajal po krčmah , ampak bil zelo priden in varčen , kar priča njegova zapuščnina. Žalostim staršem naše sožalje! Kot vojna žrtev je padel tudi Alojzij Mlakar iz Masore, ki zapušča vdovo in nepriskrbljene otroke. Vzorni krščanski mož gotovo uživa plačilo pri Bogu.

Vir-Ilustrirani glasnik 4.3 1915

Matija Zajec rojen v vasi Plužne, občina Otalež na Primorskem, je služil v 97. pp. in je padel,24 let star, dne 24. oktobra častne smrti na srbskem bojišču ter je tam tudi pokopan.Bil je ponos svojim staršem, ponos vsej fari otaleški. Ni ga bilo blizu okrog tako pridnega in varčnega mladeniča, kakor je bil naš prijatelj Matija, Že v svojem sedemnajstem letu je šel v Trst in si tam našel službo, podpiral starše in si še prihranil lepo vsoto denarja. Tudi sedaj so dobili starši 100 K, ki si jih je prihranil zadnje mesece svojega vojaškega služovanja. Zaman žalujejo za njim starši, dva brata,štiri sestre in nevesta.Bodi jim tolažba, ki je edina: Na svidenje !Tebi pa, dragi Matija,ki ti ni usojeno počivati pri nas, bodi srbska zemlja lahka!

POGREŠANI VOJAKI

Vir-Slovenec 1.2 1915 št.25


Franc Oblak, 27. dom. p., 1. nad. stot.; pojasnila na Katarino Oblak, Plužnja, p. Idrija 



PADLI IN UJETI VOJAKI.
Vir-Slovenec 4.3 1915 št 51
Iz Otaleža je doslej v ruskem ujetništvu 5 vojakov. ln sicer so v Atkarsku, Tomsku in Petropavlovsku. Najbrže jih je v resnici še več, ker od mnogih vojakov že več mesecev ni poročil, Življenje za cesarja so doslej dali trije Otaležani

IZ OTALEŽA

Vir-Domoljub 11.3 1915 št.10

Dragi »Domoljub«, ki nam prinašaš toliko novic iz bojnega polja,sprejmi jih nekaj tudi iz otaležkih hribov,s kranjske meje, Od tu smo poslali nad 100 vojakov v službo cesarju in domovini .Trije so že padli, eden na južnem, dva pa na severnem bojišču. Pet jih je v ruskem ujetništvu, kolikor nam je dosedaj znano; eden se nahaja celo v Petropawlowsku v Sibiriji ob reki Ischin, Enaka žalostna usoda tlači najbrže še mnogo drugih. Polovica vojakov se že več mesecev ni oglasilo,kakor: Jožef Bizjak, lov, bat. 20, II. K. Ivan Bizjak, 5. Marschkomp. II. 97. Rud.Slabe, Inf. R. 97, 12, Feldkomp Boštjan Kenda, Lir. 27. III. Batt, Oblak Franc, 27. L. I. R, I. K. Zajc Miha, 27. L. I. R. Bevk Matevž, 27. L. I. R. Tratnik Luka, Ldst. M. Battl, 151 in mnogo drugih. Kdor bi kaj vedel o navedenih pogrešanih vojakih, naj sporoči »Kmečki hranilnici v Otaležu «.

V TUJINI UMRL

Vir-Novi čas(Gorica)24.3 1915 št.13
Otalež : Žalostno novico je naznanila dne 16. marca t. L. družini Jerneja Golob došla brzojavka , da je umrl v bolnišnici v Sarajevu na pljučnici njih gospodar, posestnik in krčmar na »Logu« pri Otaležu, hšt. 12. Zapušča žalostno vdovo in dva nepreskrbljena otroka.Rojen je bil dne 21. avg. 1. 1880. v Plužnjah pri Otaležu.Služil je cesarju pri 27. dom br. p. p. 7. komp. na južnem bojišču. Pisal je pogosto domov svoji ženi in jo tolažil; veselil se je v zadnem pismu skorajšnega snidanja po slavni zmagi v krogu domače družine.
Žal, da se mu niso spolnile vroče želje!Bog ga je prej preselil iz viharnega bojnega polja v varno zavetje blaženega
miru. Še deset dni pred smrtjo je pisal svoji ljubi ženki Ivani, da je ozdravel od malega prehlada. V vojaški službi so še trije njegovi bratje. V 10 mesecih je izbrala smrt pet članov iz prizadete, zelo ugledne družine. Vse žalujoče ostale tolaži upanje, da se je preselil njih dobri » Jernej « v boljše življenje.

NOVICE
Vir-Novi čas(Gorica)24.3 1915 št.13

Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jakob Mlakar iz Jazn pri Otaležu, in sicer iz Moskve. Domači so že zgubili v se upanje,
da bi ga še kedaj videli.Piše, da je bil ranjen v Galiciji v nogo.Šest tednov je ležal v bolnišnici vLvovu , dokler ga niso Rusi naprej potegnili.Sedaj je že skoraj ozdravel. V ruskem vjetništvu zdihuje tudi Ivan Zajc iz Otaleža št. 8O., ki je služil pri 97. p. p. Pisal je iz Lukcjancwa. guv. Nižnji Novgorod. Vsi ujetniki želijo in prosijo Boga, da bi se kmalu videli s svojimi dragimi v svoji domovini.

posestnik v Masorih. št . 123 , občina Otalež . Rojen 1. junija 1881 . Takoj v začetku mobilizacije je odšel dobri in skrbni gospodar na bojno polje . Zastonj je tolažil svojo ženo , da se kmalu vidita . Umrl je vsled ran, zadobljenih v vojni, v tujini dne 23 . oktobra 1914 . Služil je kot častniški sluga pri 20 . lov . bataljonu . Zapušča štiri nepreskrbljene otroke in žalujočo vdovo . Mir njegovi duši, preostale pa Bog tolaži ! Dobri oče jih pričakuje v drugem življenju !

rojen 21 . avgust a 1880 . Odšel je takoj v začetku na južno bojišče . Pisal je tudi p dvakrat na teden svoji soprogi in skrbel tudi v tujini za družino . Neizprosna smrt mu je pokosila za časa njegove odsotnosti štiri otroke ; nazadnje je prišla še po njega , kakor da  bi želela dobro otrokom , češ , »brez očeta jih ne smem pustiti« . Umrl je dne 14. marca t. l, v res . bolnišnici v Sarajevu ; tri dni ga je morila huda pljučnica . V najhujši vročici se je še pripravil pisati domov svoji soprogi . Naslov na pismo je že napisal, kakor je bilo razvidno od domov poslane dopisnice , katero je poslala sestra usmiljenka . Lepše smrti pač ni mogel umreti. Ganljivo je čitati pismo sestre usmiljenke o njegovih zadnjih trenutkih . Po prejemu sv . zakramentov , vdan popolnoma v voljo božjo , je umrl med klicanjem sv . imen : »Jezus in Marija! « — Bil je skrben gospodar , vzoren oče svoji družini, pri vseh priljubljen radi svojega mirnega značaja(Vir-Ilustrirani glasnik 15.1 1915 št.1)

VESTI IZ GORIŠKE

Vir-Edinost(Trst) 27.3 1915 št.86

Počasi se oglašajo iz ujetništva, ker je težko, oglasiti se hitro. Ni dvoma, da vsak ujetnik želi takoj pisati domov , ali predno more to storiti, poteče navadno mnogo časa. Dolgo so čakali tudi pri Mlakarjevih na Jaznah pri Otaležu na Cer kljanskem, ali se še oglasi kedaj Jakob ali nikoli. Slednji je le pisal. Ranjen ie bil v Galiciji, v Lvov u je ležal v bolnišnici šest tednov, potem so ga Rusi odpeljali s seboj. Pisal je iz Moskve.

DOMAČE VESTI

Vir-Edinost 8.4 1915 št.97

Pogreša se Tomaž Eržen iz Otaleža, vojak 27 . domobranskega polka. 1. marš- bataljona, 3. stotnije; pojasnila Mariji Eržen, Otalež štev. 200, pošta Idrija.

VOJAK UMRL.
Vir-Glas naroda(New York) 21.4 1915 št.93
V rezervni bolnišnici v Sarajevu je umrl vsled pljučnice Jernej Golob, posestnik in trgovec na Logu pri Otaležu. Služil je pri domobranskem pešpolku št. 27. 7. četa. Od štirih bratov, ki služijo v vojski, je on prvi padel. Zapušča vdovo in dvoje otrok.

OTALEŽ

Vir-Amerikanski slovenec 23.4 1915 42
Umrl je v rezervni bolnišnici v Sarajevu usled pljučnice g. Jernej Golob,posestnik in trgovec na Logu pri Otaležu. Služil je pri 27. domobr. pešpolku št. 27, 7. četa. Od štirih bratov,ki služijo sedaj cesarju, je on prvi dal življenje za domovino. Zapušča vdovo in dvoje otrok.

OTALEŽ

Vir-Domoljub 20.05.1915 letnik 28, številka 20

 lz ruskega ujetništva se kar zaporedoma oglašajo naši vojaki.Pišejo, da nobenega pisma ne dobijo od doma, dasiravno se jim pisma pošiljajo. Do sedaj jih je že kakih 20 po številu v ujetništvu, padli pa so štirje. 

POGREŠA SE

Vir-Slovenec 29.5 1915 št.120
od 23. decembra 1914 Jan.Svetik c. kr. domobr. polk št. 27., 3. nadom. stotnija, vojna pošta št. 48. Kdor kaj ve o njem, naj izvoli sporočiti njegovemu očetu Jan. Svetiku v Plužnjah pri Otaležu, pošta Cerkno na Goriškem.

IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA.

Vir-Slovenski narod 29.7 1915 št 171

Ivan Bevk piše posestniku Antonu Slabetu v Otaležu pri Cerknem na
Prirmorskem:
. . . . Dam ti na znanje, da sem živ in zdrav v Aziji v vojnem ujetništvu in težko čakam, kdaj bo konec vojske. Pozdrav tebi, ženi in vsej družini

IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA

Vir-Slovenski narod (New York) 30.9 1915 št .32

Ivan Bevk piše posestniku Antonu Slabetu v Otaležu pri Cerknem na Primorskem...Dam ti na znanje,da sem živ in zdrav v Aziji v vojnem ujetništvu in težko čakam,kdaj bo konec vojske.Pozdrav tebi,ženi in vsej družini.V Tažkentu dne 27.junija 1915 

VOJNA

Vir-Učiteljski tovariš 30.6 1916 št.13

STANKO TERDAN
Po dolgih devetnajstih mesecih strahu in upov je prišlo šele sedaj na c. kr. sodnijo v Cerknem na Goriškem uradno obvestilo,da je dne 21. novembra 1914 umrl v bolnici v Felzovikozu na Ogrskem naš ljubljeni, zvesti tovariš Stanko Trdan, učitelj voditelj v Otaležu pri Cerknem.

OTALEŽKE NOVICE

Vir-Domoljub 15.2 1917 št.7

Vojska nam je pobrala najboljše gospodarje. V zadnjem času je padel junaške smrti za domovino, zadet od mine na italijanskem bojišču pri Bovcu Franc Bašelj, gospodar iz spoštovane, ugledne družine v Gor, Jaznah. Za njim žaluje mlada vdova, nedolžni sinček, oče in sestre. Blag spomin vrlemu možu, preostale pa tolaži ljubi Bog! Vseh je čez 200 na vojski iz naše duhovnije. Umrlo jih je že za domovino 16; pogrešanih je okoli 20, v ujetništvu jih zdihuje 30.

Vir-Ilustrirani glasnik 7.12 1916 št.14

NA STRAŽI— V SNEŽNEM GROBU

Vir-Domoljub 01.03.1917 št.9

Vojak Fr. Rejc iz Otaleža opisuje, kako se mu je godilo, ko je poslan na stražo v snegu plezal na vrh hriba, a se mu je izpodrsnilo »Človek je vedno v nevarnosti, posebno pa pred plazovi, ki marsikomu ugonobijo življenje. Tudi jaz sem bil v zelo veliki nevarnosti. Ravno tri dni poprej, preden sem prišel v bolnišnico, sem mislil, da bom moral v strašnem snegu umreti. Bilo je proti večeru, ki ga ne bom nikdar pozabil. Šel sem na stražo gor na visoko, strmo goro, ki smo z nje opazovali, kaj dela sovražnik. Tisti večer je pa bilo zelo temno; megla je bila tako gosta, da nisem prav nič videl. Burja je pihala, da mi je hotela sapo zapreti. Steze nobene, vse je bilo zamedeno. Kam naj se obrnem? Vedel sem samo to, da moram kvišku. Prišel sem na vrh, a še prezgodaj, kajti storil sem korak predaleč — zmanjkalo mi je stopinje . . , Kakor po brzojavu sem se zvalil po strašni pečini naravnost proti sovražnikovim postojankam. Edina sreča zame je bila, da je bila od zdolaj napeta žica proti sovražniku. Vanjo sem telebnil z vso močjo. Bil sem ves opraskan in krvav, da sem se komaj vzdignil. Strah, ki sem ga prestal, se ne da popisati; zraven tega sem bil pa še tako blizu sovražnika. S težavo in stokom sem jel plezati nazaj: šel sem navzgor, gledal pa navzdol, ker sem se bal, da bi me ujela sovražnikova patrulja. Seveda sem bil tudi jaz na vse pripravljen: patronov sem imel dovolj in tudi puška je bila nabita. Ali sreča božja, da me sovražnik v temi ni videl; bilo je pa tudi mraz in se je Italijan skrival v varnem zavetju. Šel sem počasi in previdno; na vsako stopnjo je bilo treba paziti, ker je bil sneg zmrznjen, kakor kamen; le po vrhu je bilo malo suhega snega, tako da je bilo zelo nevarno hoditi. Ali vendar sem srečno priplezal do vrha. Tu je pa bila velika peč. kakor nekak obronek. Skrbelo me je, če bom mogel čez. Vso svojo moč spravim skupaj ter se poženem, kar morem. A stopnje mi zmanjka in zopet zdrknem ravno tja, kjer sem bil poprej. Zdaj pa skoraj že nisem mogel več vstati. Zeblo me je tako, da nisem nič več čutil ne rok, ne nog; zato sem bil že obupal, da se rešim. Zjokal bi se bil, a moje oči so bile trudne in zaspane; ni bilo nič solza v njih, V strahu in mrazu ves onemogel se zravnam, pokleknem v sneg, dvignem roki proti nebu ter kličem: Jezus, Marija in sv. Jožef pomagajte mi! Pridite mi na pomoč zdaj in ob moji smrtni uri! Molil sem še več lepih molitvic, ki me jih je še mati naučila, Nato vstanem pokonci, pogledam okrog sebe, če me opazuje sovražnik, pa ni bilo nikjer nič videti. S težavo se napravim zopet na pot. Ko dojdem do onega obronka, kakor poprej, nisem vedel, kaj naj počnem. Naprej bi rad šel, pa si nisem upal, ker bi lahko zopet zdrsnil v prepad. Ves zdvojen vzamem bajonet, ga zabodem v sneg, obesim puško nanj, pokleknem in začnem zopet moliti. Molil sem tako presrčno, kakor še nikdar v življenju. In res ,moja goreča molitev je bila uslišana. Ko sem še kleče molil, začujem, da jena vrhu nekdo s piščalko zažvižgal, Vedel sem takoj, da mene iščejo, zato sem se tudi jaz oglasil — pa ne le enkrat. Poprej bi bil rad klical, ali sem se bal, da bi me Italijani zasačili. Sedaj sem se pa prepričal, da mi je smrt gotova, če se ne oglasim. Zato sem kričal, kar se je dalo, četudi so me Italijani slišali. Kmalu me pride iskat neki vojak, ki je bil na vrh navezan. Seveda naveže tudi mene zraven, potem pa naju oba kvišku vlečejo toliko časa, da sva bila na vrhu. — Da sem bil rešen tisti večer, se moram prav gotovo zahvaliti le Bogu in Materi božji, ki me je tako čudovito varovala. Ta dogodba, ki sem jo tu zapisal, mi ostane živo v spominu vse življenje.

ČEZ DVE LETI IN POL

Vir-Domoljub 02.08.1917 št.31

Družina-Jožefa Eržen iz Otaleža je dobila šele po dveh in pol letih pismo od svojega sina Ivana Eržen, ki se je oglasil iz ruskega ujetništva.Pravi, da je že večkrat pisal, a pisma niso domači nobenega prejeli. V tolažbo in upanje vsem tistim, ki še ne vedo za usodo svojih dragih.

Rejc .A. iz Otaleža, padel 1917 na Škabrjelu(Vir-Koledar za navadno leto 1921)

Trebše Rih. iz Otaleža, padel 1914 v Galiciji.(Vir-Koledar za navadno leto 1921)

Vir-Ilustrirani glasnik 16.3 1916 št.29

BOMBE V OTALEŽU

Vir-Domoljub 9.8 1917 št.32

Kaj neki je zmotilo italijanske letalce, da so privršali celo nad skromni Otalež ter vrgli (28. julija) kar 20 bomb nad mirno vas! Ako jim je samo na tem, da raztrosijo strelivo, bi pač ne bilo treba letati po zraku in begati mirnih ljudi, zadeli itak niso nič.


VOJAŠKE NOVICE

Vir-Domoljub 8.11 1917 št.45

Po treh letih se je oglasil iz ruskega ujetništva Tomaž Eržen iz Otaleža 200. Pisal je že večkrat, a domači niso prejeli do sedaj še nlkakega obvestila. 

VII VOJNO POSOJILO

Vir-Edinost Trs t6.1 št. 6 ,7.1  št .7  in 10.1 št.10 1911

Pri goriški poslovalnici c. kr. av. sklada za vojniške vdove in sirote so podpisali: Po 1000 kron- Slabe Anton Otalež,Slabe Marija Otalež,Jevšček Gizela Lazec,Pavšič Gregor Gorenje Jazne,Peternelj Marija Lazec,Peternelj Franc Lazec,Peternelj Frančiška Lazec,Peternelj  Anton Lazec, Pucelj Katarine Plužne,Zajc Gabriela Plužne, Prebel Katarina, Plužne , Pavšič Franca Plužne, Fenagelj Eliza, Otalež, Rejc Franc  Gorenje Jazne,Bizjak Marija Otalež,Lipužič Branka Lazec,Močnik Angela Lazec,Močnik Vencel Lazec,Kofol Marjeta Lazec,Močnik Franc Lazec,Lipužič Marija Lazec,Mlaker Rozalija Lazec,Razpet Alojzija Otalež,Bašelj Franc Gorenje Jazne,Bašelj Ana Jazne,Bašelj Franca Jazne,Bašelj Matilda Jazne, Bašelj Ivan Gorenje Jazne,Zajc Marija Gorenje Jazne ,Zajc Franc Gorenje Jazne ,Zajc Frančiška Gorenje Jazne,Rejc Reza Dolenje Jazne  Po 2000 kron- Zajc Andrej Plužne,Zajc Terezija Otalež,Jereb Feliks Otalež,Peternelj Rozalija Plužne,Pavšič Ivan Plužne Po 4000 kron Seljak Ivan Otalež,Močnik Anton Otalež Šuligoj Katarina Plužne ,Rejc Marija Dolenje Jazne Po 5000 kron Bašelj Marija 

Pgd Plužnje

Na pobudo tovariša Kofol Jakoba iz Pluženj in tovariša Žaklja-takratnega načelnika PGD Sp.Idrija ,je bilo PGD Plužnje ustanovljeno na ustavnem zboru 15.2 1909.

Pgd Plužnje leta 1909

Takoj po ustanovitvi društva so člani začeli razmišljati in se pripravljati na gradnjo gasilskega doma ,ki se je začel graditi leta 1910. Že v istem letu je bil gasilski dom dograjen in izročen svojemu namenu. Dom je bil v celoti zgrajen s prostovoljnim delom. Ves gradbeni material so člani pripravili sami. Apno so prinesli iz 4 km oddaljenih Masor. Kvalificirane delavce ,ki so dom prav tako gradili prostovoljno , so vaščani oskrbovali s hrano. Vse načrte za izgradnjo doma je napravil tovariš Štravs Franc iz Pluženj. Ves les za gradnjo doma je s prostovoljnim delom razžagal tovariš Eržen Urban. O blagoslovljenju gasilskega doma je poročal takratni časopis Slovenec 29.10 1910 ” V Plužnjah pri Otaležu blagoslovil je dne 9. t. m. č. g. župnik Vinko Buda nov gasilni dom; ob tej priliki je imel lep nagovor na gasilce, za kar se mu naj topleje zahvaljujemo. Slavnost se je vršila ob veliki udeležbi domačega in

tujega občinstva. Zastopana so bila uniformirana gasilna društva iz Idrije, Spodnje Idrije, Ledin, ženski podporni gasilni odsek iz Spodnje Idrije in gasilno društvo iz Cerknega. Odbor se prisrčno zahvaljuje imenovanim društvom za udeležbo in izkazano prijaznost.”

Takoj.ko je bilo društvo ustanovljeno ,so člani začeli razmišljati ,kako priti do finančnih sredstev za nabavo gasilskega orodja in opreme. Prvi prispevek je društvo prejelo od Deželnega odbora Gorica in to v znesku 1000 kron. Za ta znesek je bila nabavljena ročna prevozna brizgalna, ki je takrat stala 900 kron .Lesene predmete, to je raztezale kljukaste in vse ostale lestve so člani sami napravili, vse s prostovoljnim delom. Za vsa dela je najbolj zaslužen tovariš Jakob Kofol, ki je v resnici največ prispeval-tako organizijsko kot s fižičnim delom. Za okrepitev društva, nabavo opreme in orodja, so se izvajale tudi nabiralne akcije po okoliških vaseh. Dohodke za nabavo orodja in opreme je društvo v glavnem ustvarjalo s prireditvami. Od prireditev je društvo v prvih letih po ustanovitvi ostalo tudi 700 kron čistega dohodka. Čim je bilo društvo ustanovljeno, je začelo aktivno delati in sodelovati pri vseh požarih in nesrečah-težave so bile v tem, da se je moralo društvo za prevoz ročne brizgalne posluževati volovske vprege, ker drugih prevoznih sredstev ni bilo na razpolago. Zaradi tega tudi gasilci kljub vsej požvrtovalnosti niso bili pravočasno na kraju nesreče. Pri prvem požaru je društvo sodelovalo v vasi Lazec, ko je gorelo gospodarsko poslopje Petra Zajc. Pet gasilcev je takrat močno zbolelo. Vreme je bilo slabo in so bili do kože premočeni. Od ustanovitve do leta 1927 je društvo sodelovalo pri dvanajstih požarih. V zimskih mesecih leta 1924 so se v vasi Plužnje vršili sabotažni požari. Vsako noč je v vasi gorelo katero od stanovanjskih ali gospodarskih poslopij. Večje škode ni bilo povzročene , ker je gasilsko društvo takoj ukrenilo vse potrebno-organiziralo je nočno stražno službo ter na ta način preprečilo oziroma so gasilci pravočasno pogasili vse nastale požare.8.8 1926 se gasilci iz Pluženj udeležijo gasilne vaje Zveze gasilcih društev Idrijskega okraja. Vaje v Idriji se udeležijo društva iz Cerkna, Sp.Idrije, Idrije z brizgalnami in Plužnje z vajo na lestvah. Vse do druge svetovne vojne je bilo društvo zelo aktivno. Med drugo svetovno vojno je bilo društvo skoraj povsem izčrpano. Glavni del orodja in opreme je bil odpeljan v Italijo, delno pa je bila tudi uničena.V letih 1942-43 so člani društva ,kar jih je bilo še doma, vsi sodelovali pri reševanju in gašenju masovnih požigov naših vasi, katerih povzročitelj je bil nemški in italijanski okupator…….

14. junija leta 1944 so nemški vojaki večji del vasi požgali, kar je bil za krajane velik udarec. Gasilski dom je po tem požigu služil kot prebivališče prizadetim krajanom in kasneje še kot šola.

Po vojni so domu s pomočjo subvencij prizidali še betonski stolp, nabavili motorno brizgalno.

Požrtvovalno delo gasilcev ni ostalo neopaženo. Zaradi strokovne pomoči pri požarih, plazovih, suši in poplavah si je društvo prislužilo pohvalo NM za Slovenijo in odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. Trenutno društvo šteje več kot 80 članov, veteranov, pionirjev in mladincev.

Ladislav Likar-Učitelj,domoljub,narodni delavec,trgovec

Rojen v Gorici, kjer je imel njegov oče ,prav tako učitelj ,Gašpar Likar (rojen v Otaležu) trgovino pisarniških in šolskih potrebčin..Izmed štirih otrok v družini je Ladislav stopil po poteh očeta in se zapisal učiteljskemu poklicu.Leta 1899 je prišel v  Koper kjer je leta 1903 maturiral. Ladislav je nastopil leta 1904 učiteljsko službo v Ozeljanu pri Gorici,kjer je ostal do leta 1911.V tem času je tudi poučeval petje in je  bil vodja pevskega zbora na Ajševici.Kasneje ga je pot popeljala v Števerjan v Brdih,kjer je nadaljeval učiteljski poklic.
Izbruhnila je prva svetovna vojna. Začel se je krvavi ples z Italijo. Italijanska vojska je zasedla slovensko primorje.Ladislava je italijanska okupatorska oblast,kot mnogo drugih izobraženih Slovencev,duhovnikov in učiteljev internirala in odposlala v notranjost Italije v mesto Marsala .Za Likarjem se izgubi vsaka sled. Čez dolgo časa se je oglasi iz Firence kjer je bil v "ujetništvu." To je bil znak. da je še živ.
V pismu,ki ga je poslal začasnemu okrajnemu  šolskemu nadzorniku  v Ajdovščini, g. Fran Sivcu 11.1 1916  opiše razmere v izgnanstvu:Djali so me v lepšo kletko,kakor je Marsala, in zato nekoliko lažje pojem »ujetega ptiča tožbo«Za popolno brezposelnost, ki mi je dolgih šest mesecev morila duha, sem našel v mestu umetnosti obilne odškodnine. V Florenci se človek ne dolgočasi, če ima le količkaj smisla za umetnost. Samo Galeria degli Uffici z mojstrskimi deli Tiziana, Fra Angelica, Zippia itd. je neusahljiv vir krepila in tolažbe za žejno in potrto dušo. Potem pa še druge galerije, muzeji in umotvori! So trenutki, ko človek pozabi na ujetništvo. Seveda le trenutki, zakaj
tudi ob uživanju umetnosti se kmalu pojavi reakcija. Domovina mili kraj!
Kot šolnika Vas bode gotovo zanimala usoda naših šolarčkov. Števerjanci so razkropljeni po vsej Italiji. Pogostoma se oglašajo pri meni s pismi naši dobri ljudje.Vesel sem, ko vidim, da jim lahko delim tolažbo.
Skrb za vzgojo naše dece je v obče velika. Za to se je zavzel celo sicilijanski list »Ora«, ki dne 10. oktobra doslovno piše: Z našimi otroki, pred našimi otroki morajo letos šole sprejeti otroke beguncev, male Italijane, ki so bili do včeraj onstran meje in male Slovence; da te začno pretvarjati v italijanske državljane, bo našim učiteljem veselje in čast.
Vsi slovenski otroci morajo hoditi v šolo. Uče jih pa seveda italijanski učitelji, ker slovenski smo vsi v pregnanstvu.

Pisal sem domov  naj mi pošljejo perila in zimske obleke, a dobil sem žalostni odgovor, da je vse izginilo, kar sem imel, obleka, perilo, le par starih hlač je ostalo na podstrešju. Enaka usoda je zadela
 skoro vse duhovnike in naše ubogo ljudstvo. Kljub temu se vsi dobro držimo. Zlasti kaže naš kmet, kako prav je imel pesnik, ko je navdušeno zapel, da hrib se omaje in hrast . . .
Res, na naše ljudstvo smo lahko ponosni.

V glavnih potezah sem naslikal svoje zgode in nezgode. Mnogo zanimivosti imam še v svoji potni torbi, toda o teh bom smel govoriti le tedaj, ko bom dihal sveži zrak ljube zmagoslavne domovine.
K sklepu se Vam odkritosrčno zahvalim za bodrilne besede, ki ste mi jih izvolili nasloviti v dnevih težke izkušnje. Prepričan sem, da se veliki cilji dosežejo le z velikimi žrtvami, in v tej zavesti ponosno polagam tudi jaz svoj obolus na oltar velike matere domovine. V znamenju boljše
bodočnosti, ki, so nam jo dogodki zajamčili, pozdravlja vse cenjene tovarišice in tovariše ter se klanja
Vam vdani .Likar

Poraz pri Kobaridu je potisnil fronto na Piavo. Ladislav je bil zopet v Števerjanu, kjer je po vrnitvi iz Firance bival in deloval za ljudstvo. Likar je bil občinski tajnik, bil je učitelj, dokler ni bil primoran vse zapustiti in se preseliti v takratno  Jugoslavijo.Opustil je učiteljski poklic in se ni več posvečal vzgoji mladine, postal je trgovec in prepotoval slovenski del Jugoslavije, a tudi nižje dol je šel z avtom kot zastopnik raznih tovarn.Ustvarjal si je novo prihodnost. Bil je veseljak,  bil je praktik, ki se je znal uveljavljati v življenju. Sredi  dela, sredi naporov za prihodnost ga je doletela smrt.Umrl je leta 1930.