Ladislav Likar-Učitelj,domoljub,narodni delavec,trgovec

Rojen v Gorici, kjer je imel njegov oče ,prav tako učitelj ,Gašpar Likar (rojen v Otaležu) trgovino pisarniških in šolskih potrebčin..Izmed štirih otrok v družini je Ladislav stopil po poteh očeta in se zapisal učiteljskemu poklicu.Leta 1899 je prišel v  Koper kjer je leta 1903 maturiral. Ladislav je nastopil leta 1904 učiteljsko službo v Ozeljanu pri Gorici,kjer je ostal do leta 1911.V tem času je tudi poučeval petje in je  bil vodja pevskega zbora na Ajševici.Kasneje ga je pot popeljala v Števerjan v Brdih,kjer je nadaljeval učiteljski poklic.
Izbruhnila je prva svetovna vojna. Začel se je krvavi ples z Italijo. Italijanska vojska je zasedla slovensko primorje.Ladislava je italijanska okupatorska oblast,kot mnogo drugih izobraženih Slovencev,duhovnikov in učiteljev internirala in odposlala v notranjost Italije v mesto Marsala .Za Likarjem se izgubi vsaka sled. Čez dolgo časa se je oglasi iz Firence kjer je bil v "ujetništvu." To je bil znak. da je še živ.
V pismu,ki ga je poslal začasnemu okrajnemu  šolskemu nadzorniku  v Ajdovščini, g. Fran Sivcu 11.1 1916  opiše razmere v izgnanstvu:Djali so me v lepšo kletko,kakor je Marsala, in zato nekoliko lažje pojem »ujetega ptiča tožbo«Za popolno brezposelnost, ki mi je dolgih šest mesecev morila duha, sem našel v mestu umetnosti obilne odškodnine. V Florenci se človek ne dolgočasi, če ima le količkaj smisla za umetnost. Samo Galeria degli Uffici z mojstrskimi deli Tiziana, Fra Angelica, Zippia itd. je neusahljiv vir krepila in tolažbe za žejno in potrto dušo. Potem pa še druge galerije, muzeji in umotvori! So trenutki, ko človek pozabi na ujetništvo. Seveda le trenutki, zakaj
tudi ob uživanju umetnosti se kmalu pojavi reakcija. Domovina mili kraj!
Kot šolnika Vas bode gotovo zanimala usoda naših šolarčkov. Števerjanci so razkropljeni po vsej Italiji. Pogostoma se oglašajo pri meni s pismi naši dobri ljudje.Vesel sem, ko vidim, da jim lahko delim tolažbo.
Skrb za vzgojo naše dece je v obče velika. Za to se je zavzel celo sicilijanski list »Ora«, ki dne 10. oktobra doslovno piše: Z našimi otroki, pred našimi otroki morajo letos šole sprejeti otroke beguncev, male Italijane, ki so bili do včeraj onstran meje in male Slovence; da te začno pretvarjati v italijanske državljane, bo našim učiteljem veselje in čast.
Vsi slovenski otroci morajo hoditi v šolo. Uče jih pa seveda italijanski učitelji, ker slovenski smo vsi v pregnanstvu.

Pisal sem domov  naj mi pošljejo perila in zimske obleke, a dobil sem žalostni odgovor, da je vse izginilo, kar sem imel, obleka, perilo, le par starih hlač je ostalo na podstrešju. Enaka usoda je zadela
 skoro vse duhovnike in naše ubogo ljudstvo. Kljub temu se vsi dobro držimo. Zlasti kaže naš kmet, kako prav je imel pesnik, ko je navdušeno zapel, da hrib se omaje in hrast . . .
Res, na naše ljudstvo smo lahko ponosni.

V glavnih potezah sem naslikal svoje zgode in nezgode. Mnogo zanimivosti imam še v svoji potni torbi, toda o teh bom smel govoriti le tedaj, ko bom dihal sveži zrak ljube zmagoslavne domovine.
K sklepu se Vam odkritosrčno zahvalim za bodrilne besede, ki ste mi jih izvolili nasloviti v dnevih težke izkušnje. Prepričan sem, da se veliki cilji dosežejo le z velikimi žrtvami, in v tej zavesti ponosno polagam tudi jaz svoj obolus na oltar velike matere domovine. V znamenju boljše
bodočnosti, ki, so nam jo dogodki zajamčili, pozdravlja vse cenjene tovarišice in tovariše ter se klanja
Vam vdani .Likar

Poraz pri Kobaridu je potisnil fronto na Piavo. Ladislav je bil zopet v Števerjanu, kjer je po vrnitvi iz Firance bival in deloval za ljudstvo. Likar je bil občinski tajnik, bil je učitelj, dokler ni bil primoran vse zapustiti in se preseliti v takratno  Jugoslavijo.Opustil je učiteljski poklic in se ni več posvečal vzgoji mladine, postal je trgovec in prepotoval slovenski del Jugoslavije, a tudi nižje dol je šel z avtom kot zastopnik raznih tovarn.Ustvarjal si je novo prihodnost. Bil je veseljak,  bil je praktik, ki se je znal uveljavljati v življenju. Sredi  dela, sredi naporov za prihodnost ga je doletela smrt.Umrl je leta 1930.