Župnik Andrej Kacin

Andrej Kacin rojen 14. novembra 1829 v Otaležu (po domače na Hmenic) kot zakonski sin Gregorja in Ane, rojene Seljak. Aktivno se je udeleževal taborskega gibanja na Primorskem. Leta 1869 je bil izvoljen v odbor Briškega tabora za cerkljanski okraj .Tabor se je med drugim zavzemal ,da se vse slovenske pokrajine zedinijo v "kronovino " Slovenijo z enim samim deželnim zborom ,da se v vseh javnih uradih uporablja slovenski jezik in v javnih šolah  poučuje v slovenskem jeziku... Za duhovnika je bil posvečen 21.septembra 1856. Služboval je kot kaplan v Prvačini, Cerknem in 14 let v Šebreljah,kjer je leta 1867 ustanovil župnijsko šolo in ob nedeljah tudi poučeval.


Leta 1871 je bila pod njegovim vodstvom obnovljena cerkev Sv. Ivana v Šebreljah. Časopis Zgodnja Danica  je o tem dogodku poročal 14.7 1871- "Pred več ko sto leti je še stala blizo Šebrelj cerkvica, posvečena sv. Ivanu; tam je bilo tudi pokopališče, kjer med mnogimi drugimi tudi šest duhovnikov vstajenja v gospodu pričakuje. Toda nemila usoda je cerkvico zadela, opuščati se je jela Božja služba, je nehala in kmalo je prišlo, da so ne kteri celo s silo les in streho raz cerkvice tergali. Stari možje pa terdijo, da je hudobneže Božja roka zadela, še tisto leto so se veči del vsi v večnost preselili. Šebreljce je potem večkrat nesreča obiskala, med drugim so v kratkem času trikrat pogoreli. Začeli so verli
Šebreljci misliti: narod vže posameznim junakom spominke postavlja, ali bomo mar mi toliko svojih prednikov brez spominkov pustili ? Cerkvico hočemo sozidati, jo zopet sv. Ivanu na čast posvetiti, tako napravimo svojim prednikom lep spominek in sv. Ivan bo za nas prosil, da nas Bog obvaruje časne in večne nesreče. Res delo se je pričelo in že je cerkvica dodelana. Sebreljci so se trudili na vse kriplje, žertovali so blago, denar, marljivo so delali, okolica, posebno cerkljanski okraj, jim je mnogo pomagala, celo od Gorice od duhovščine in drugih poštenih duš je došla denarna pomoč.
25. jun. pa ostane v kroniki šebreljski nepozabljiv, ta dan se je namreč cerkvica blagoslovila. Prečastiti cerkljanski dekan gosp. J. Jeram, spremljani od sedanjih drugih duhovnikov, so opravljali cerkveni obred. Bil je naj pervo blagoslov cerkvice, potem so g. dekan imeli temelito za to svečanost sostavljeni govor in so zopet
pokazali, da so svojemu poslu kos. Oči skorej brezštevilne množice so ves čas solze zalivale pri ginljivo podučivnem govoru. Po govoru je bila slovesna sv. maša, zahvalna pesem, blagoslov in potem darovanje za cerkev.
Ljudstva je bilo od vseh krajev silno dosti, in ker je vsak k darovanju šel, se je do 300gl. milošnje nabralo. Čast v. č. gosp. šebreijskemu župniku št. Kacin-u, da je pod njegovim vodstvom cerkvica v tako kratkem času dodelana. G. Tavčar v Idriji je zdelal prav lep,snažen in ličen altar, delo je lepo in človek se misli v
nebeških višinah, ko ogleduje prelepi altar. G. Tavčar je zopet pokazal, da ga narod zastonj z delom ne obsipuje.
Slava mu, dobro dela, pa po ceni. Okrog cerkvice je bilo vse polno lepih mlajev, po več krajih pred
cerkvico svečanosti primerni napisi, vreme za časa svečanosti in Božje službe vgodno, vse se je godilo v naj
lepšem redu. Neki sivi starček mi je naravnost rekel: e bo v nebesih tako fletno, pa smo dobri , prav veseli
me, da sem ta veselja polni dan včakal. Čast in hvala vsim, ki so kaj k slovesnosti pripomogli, v sv. nebesih
jih čaka obilno plačilo. Sv. Ivan prosi za nas, da bodemo časno in večno srečni."


Umrl je po dolgotrajni bolezni 3.marca 1875 v Šebreljah.

O njegovi smrti je poročal Katoliški cerkven list Zgodnja Danica 19.3 1875

Vir-Glas Gorica 12.3 1875 št. 11

Hudo letos gospodari britka smrt med goriško duhovščino. Zopet nam je pokosila marljivega delavca v vinogradu Gospodovem. Dne 5. marca smo pokopali župnika šebreljskega g. Andrej Kacina, kteri je v 43. letu svoje starosti v sredo t. j. 3. marca na pljučni sušici mirno in vdano v Gospodu zaspal.Zgubila je žalujoča fara vnetega dušnega pastirja, | domovina zvestega sina. Bil je tako rekoč žrtva svojega težavnega posla. Pri visokem hribovju zelo raztreseno faro oskrbovati, kakor je šebreljska, ni tako lehko; in tudi najbolj krepkega, če se ne varje, le prehitro bolezen skloni, kdo tega ne ve? — Preselil se je gosp. Andrej v boljšo, lepšo domačijo, kjer se odpočije od svojega trudapolnega delovanja, ter je najšel mir in pokoj, kterega je na svetu zastonj iskal. Pastiroval je ranjki najprej kot kaplan v Prvačini in v Cirknem, posled pa skozi 14 let kot župnik na Šebreljah. Bil je delaven in vnet za svoj stan ; dobrosrčen, ter blagega značaja, in ni imel osobnih sovražnikov. Priča temu prelep pokop, kterega so mu napravili hvaležni farmani in duhovni sobratje, kterih seje pri vsi hudi zimi in obilnem snegu 8 sešlo svojemu tovaršu in prijatelju zadnjo čast skazat. Hvala jim. Vsim znancem in prijateljem njegovim naj bo pa v blagi spomin priporočan.