Vodovod v Plužnjah (1907)
Zgodovinski zapis iz Avstrijskega mesečnika za javne gradbene storitve (leto 1908)
Avtor: c. k. (cesarsko-kraljevi) stavbni svetnik Karl Oberst v Trstu
Avtor: c. k. (cesarsko-kraljevi) stavbni svetnik Karl Oberst v Trstu
Uvod
Izmed velikega števila manjših vodovodnih sistemov, ki jih je subvencionirala država in jih je v zadnjem času izvedel Primorski melioracijski urad (Meliorationsbureau), naj bo tukaj predstavljen vodovod za naselje Plužnje v občini Cerkno (politični okraj Tolmin).
Izmed velikega števila manjših vodovodnih sistemov, ki jih je subvencionirala država in jih je v zadnjem času izvedel Primorski melioracijski urad (Meliorationsbureau), naj bo tukaj predstavljen vodovod za naselje Plužnje v občini Cerkno (politični okraj Tolmin).
Ta sistem je omenjen predvsem zato, ker je bil na podlagi postopoma pridobljenih izkušenj zgrajen z upoštevanjem varčnosti, ki je nujna pri podeželskih projektih. Izveden je bil z najmanjšimi možnimi dimenzijami – tako pri cevovodih kot pri zbiralnikih –, ki so še dopustne za popolnoma delujoč vodovod, primeren tudi za gašenje požarov.
Demografski podatki in poraba vode
Kraj Plužnje, ki leži na zelo strmem pobočju Idrijske doline, je pred ureditvijo vodovoda štel 145 prebivalcev. Zaradi tega je bila zanje – ob upoštevanju prihodnjega povečanja prebivalstva in dnevne porabe 60 litrov na osebo (v kar so vštete potrebe za živino in neizogibne izgube vode) – predvidena zmogljivost oskrbe za 250 prebivalcev, kar pomeni:
Kraj Plužnje, ki leži na zelo strmem pobočju Idrijske doline, je pred ureditvijo vodovoda štel 145 prebivalcev. Zaradi tega je bila zanje – ob upoštevanju prihodnjega povečanja prebivalstva in dnevne porabe 60 litrov na osebo (v kar so vštete potrebe za živino in neizogibne izgube vode) – predvidena zmogljivost oskrbe za 250 prebivalcev, kar pomeni:
250 × 60 l = 15.000 l (ali 15 m³) na dan.
Vodni viri in izdatnost
Za oskrbo sta bila uporabljena dva majhna izvira, ki ležita približno 2 km stran od kraja in 120 metrov nad njim. Ti izviri izvirajo na gozdnatem pobočju iz plasti werfenskega skrilavca, blizu drug drugega. Po opravljeni analizi imajo lastnosti dobre pitne vode, njena temperatura pa z majhnimi nihanji znaša 9 °C.
Za oskrbo sta bila uporabljena dva majhna izvira, ki ležita približno 2 km stran od kraja in 120 metrov nad njim. Ti izviri izvirajo na gozdnatem pobočju iz plasti werfenskega skrilavca, blizu drug drugega. Po opravljeni analizi imajo lastnosti dobre pitne vode, njena temperatura pa z majhnimi nihanji znaša 9 °C.
Po večkrat izvedenih meritvah je izvir I v času poletne suše dajal 0,320 l/s vode, medtem ko je izvir II istočasno dajal 0,254 l/s. Pri najnižji izdatnosti je torej skupaj na voljo 0,574 l/s. Kraj, ki za povprečno porabo potrebuje le:
15.000 l / (24 × 60 × 60) = 0,174 l/s,
je zato več kot zadostno oskrbljen z vodo. Sistem bi nemoteno deloval, tudi če bi izdatnost izvirov ob izjemnih sušah še občutno upadla pod navedeno mero.
Tehnična zasnova in cevovodi
Ker oba izvira izstopata na skoraj enaki višini in njuna medsebojna razdalja ni velika, je bilo njuno zbiranje v skupni jašek enostavno izvedljivo. Gladina vode v vsaki izvirni celici je bila s prelivom postavljena na isto višino, cevovodi, ki prihajajo iz izvirov, pa so nato preprosto združeni na mestu njunega spoja.
Ker oba izvira izstopata na skoraj enaki višini in njuna medsebojna razdalja ni velika, je bilo njuno zbiranje v skupni jašek enostavno izvedljivo. Gladina vode v vsaki izvirni celici je bila s prelivom postavljena na isto višino, cevovodi, ki prihajajo iz izvirov, pa so nato preprosto združeni na mestu njunega spoja.
Od izvirov vodi litoželezna cev s premerom 40 mm, ki popolnoma zadošča za dotok izračunane povprečne porabe vode do rezervoarja. Zaradi precejšnje višinske razlike med izviri in iztoki v naselju je bil z ozirom na posebno delovanje rezervoarja na primerni višini vgrajen prekinitveni jašek (Unterbrechungsschacht).
Rezervoar (Zbiralnik)
Omenjeni visoki rezervoar ima prostornino 450 hl (hektolitrov) oziroma 45.000 litrov. Zasnovan je kot povratni rezervoar (Rücklaufreservoir). Ta ureditev omogoča, da se ob večji porabi (na primer pri požaru) neposredno v vas hkrati dovaja voda iz izvirov oziroma iz prekinitvenega jaška in iz samega rezervoarja.
Omenjeni visoki rezervoar ima prostornino 450 hl (hektolitrov) oziroma 45.000 litrov. Zasnovan je kot povratni rezervoar (Rücklaufreservoir). Ta ureditev omogoča, da se ob večji porabi (na primer pri požaru) neposredno v vas hkrati dovaja voda iz izvirov oziroma iz prekinitvenega jaška in iz samega rezervoarja.
Izvirne celice (zajetja) in redukcijski jašek imajo potrebne naprave za praznjenje zbiralnika in za preliv vode. Skozi zračnik, ki je povezan s kamnitim cevovodom na dnu ventilnega jaška (ki služi tudi za odtok kondenzne vode), so objekti popolnoma prezračevani in lahko dostopni skozi ključavnice odprtine jaškov.
Rezervoar je opremljen z ustreznimi armaturnimi kosi. V dovodno cev v ventilskem jašku je bil vgrajen povratni ventil, da bi dosegli vsaj delno kroženje vode v rezervoarju kljub povratnemu toku. Ta ventil prisili vodo, da vstopa zgoraj in nato odteka skozi cevovod na dnu vodnega rezervoarja. Vhod v ta rezervoar, ker gre za majhno naselje, ni posebej označen z lastno fasado, temveč se do armatur in notranjosti zbiralnika dostopa skozi odprtine z ključavnico odprtino ventilskega jaška.
Razdelilno omrežje in požarna varnost
Pred rezervoarjem se začne razdelilno omrežje, ki je prav tako zgrajeno iz litoželeznih cevi. Za namene gašenja požarov je bil zanj določen premer 70 mm. To je najmanjša mera, pri kateri se ob prisotnosti potrebnega tlačnega višinskega tlaka še lahko ohrani učinkovita požarna obramba. Pri delovanju hidranta s pretokom 4 l/s se v cevovodu ustvari zmerna in nikakor ne pretirana hitrost pretoka okoli 1 m na sekundo.
Pred rezervoarjem se začne razdelilno omrežje, ki je prav tako zgrajeno iz litoželeznih cevi. Za namene gašenja požarov je bil zanj določen premer 70 mm. To je najmanjša mera, pri kateri se ob prisotnosti potrebnega tlačnega višinskega tlaka še lahko ohrani učinkovita požarna obramba. Pri delovanju hidranta s pretokom 4 l/s se v cevovodu ustvari zmerna in nikakor ne pretirana hitrost pretoka okoli 1 m na sekundo.
Zaloga vode ob polnem zbiralniku – celo brez upoštevanja stalnega dotoka iz izvirov – zadošča za natanko 3 ure in 7,5 minute (torej 3 ure, 7 minut in 30 sekund) neprekinjenega gašenja:
45.000 l / 4 l/s = 11.250 sekund.
Na glavni vod so priključeni štirje podzemni hidranti ter dva vodnjaka z ventilom, odporna proti zmrzali. Iz glavnega voda se odcepijo manjše cevi s premerom 20 mm, ki vodijo do betonskih napajalnih korit za živino. Večje število prebivalcev pa si je vodo napeljalo tudi neposredno v hiše.
Gradnja in predaja v obratovanje
Vsi cevovodi imajo globino vkopavanja (kritje) 1,5 metra. Po polaganju in tesnjenju so bili še v odprtem jarku podvrženi hidravličnemu tlačnemu preizkusu s tlakom 15 atmosfer. Opremljeni so s potrebnimi armaturami za odzračevanje, praznjenje in zapiranje vodov. Vzdolž celotne trase je bilo treba zaradi zahtevnih terenskih razmer izvesti tudi različna dodatna obrtniška dela, kot so tlakovanje dnov ob spodkopavanja na mestih prečkanja grap, gradnja manjših podpornih zidov, jarkov itd.
Vsi cevovodi imajo globino vkopavanja (kritje) 1,5 metra. Po polaganju in tesnjenju so bili še v odprtem jarku podvrženi hidravličnemu tlačnemu preizkusu s tlakom 15 atmosfer. Opremljeni so s potrebnimi armaturami za odzračevanje, praznjenje in zapiranje vodov. Vzdolž celotne trase je bilo treba zaradi zahtevnih terenskih razmer izvesti tudi različna dodatna obrtniška dela, kot so tlakovanje dnov ob spodkopavanja na mestih prečkanja grap, gradnja manjših podpornih zidov, jarkov itd.
Z namestitvijo avtomatskih vodnjakov se ob polnem rezervoarju – in kadar se v Plužnjah ne porablja voda – z zaprtjem avtomatskih plovnih izpustnih ventilov v rezervoarju in v prekinitveni komori doseže, da se odvečna voda, ki v naselju ne izteče, prelije že neposredno pri izvirkih, kot je bilo dogovorjeno z lastniki zemljišč.
Dokončana naprava je bila predana v obratovanje leta 1907. Celotna investicija je brez hišnih priključkov (katerih izvedba je potekala na stroške posameznih lastnikov) stala približno 24.000 kron (K).
Ni komentarjev:
Objavite komentar