Naši v Ameriki -Justin Zajec

Vir-Majski glas 1.5 1937

Justin Zajec v prvi vrsti drugi z desne .Vir-Proletarec 23.9 1936

KOVAČ IZ PLUŽENJ, KI JE KOVAL DELAVSKO AMERIKO

Življenjska zgodba Justina Zajca (1894–1979)

Uvod: Iz gorskih vasi v osrčje ameriškega kapitalizma

Na prelomu 19. in 20. stoletja so strme cerkljanske hribovske vasi, ujete med tradicijo, pomanjkanje zemlje in gospodarsko negotovost, množično pošiljale svoje sinove in hčere čez ocean. Med njimi je bil tudi Justin Zajec, mlad kovač iz Pluženj pri Otaležu. Rojen leta 1894, v času, ko je industrializacija nepopravljivo spreminjala obrtniški svet, je s seboj v potovalnem kovčku nesel le svoje kovaško znanje, trdoživost in neupogljivo naravo.

Leta 1913 se je takrat devetnajstletni Justin vkrcal na parnik in zapustil rodno domovino. Stopil je na pot brez vrnitve, ne da bi slutil, da bo v prihodnjih desetletjih postal eden ključnih lokalnih stebrov in organizatorjev slovenskega delavskega ter socialističnega gibanja v Združenih državah Amerike.

Prva postaja: Ely, Minnesota in rojstvo aktivista (1913–1918)

Njegova prva postaja je bilo rudarsko mesto Ely v zvezni državi Minnesota, v okrožju Saint Louis. To je bilo divje, razvijajoče se okolje, kjer so se zgrinjale množice priseljencev z vseh koncev Evrope, privabljene z delom v globokih rudnikih železove rude. Tukaj, med kovaškimi iskrami in težkim delom, se je Justin hitro soočil z ostro realnostjo brezobzirnega ameriškega industrijskega kapitalizma – dolgimi delovniki, slabim plačilom in odsotnostjo kakršnih koli delavskih pravic.

Leta 1915, ko je v Evropi že divjala prva svetovna vojna, je Justin sprejel ključno življenjsko odločitev: uradno je vstopil v Jugoslovansko socialistično zvezo in Socialistično stranko. Jugoslovanska socialistična zveza, ustanovljena leta 1905 v Chicagu, je bila krovna organizacija naprednih jugoslovanskih migrantov. Čeprav vsi člani niso bili strogi marksisti, jih je družilo ostro nasprotovanje industrijskemu izkoriščanju in vmešavanju organizirane religije v gospodarske in politične sfere. Verjeli so v delavsko solidarnost in ohranjanje narodne zavesti.

Justinova inteligenca, kovaška odločnost in naravni talent za organizacijo so hitro prišli do izraza. Postal je drzen agitator v severni Minnesoti. Delavce je pozival k izobraževanju in sindikalnemu boju. Njegovo delo pa ni bilo le politično, temveč predvsem kulturno. Junija 1917 je bil izvoljen za glavnega tajnika Slovenske narodne čitalnice v Elyju, s čimer je dokazal, da sta jezik in kultura najmočnejše orožje delavskega razreda.

Selitev v La Salle in viharno povojno obdobje (1918–1920)

Leta 1918 je Justina pot vodila v rudarsko mesto La Salle v bližini Chicaga v Ilinoisu. To okolje je bilo za cerkljanske izseljence nekaj posebnega, saj se je tja preselilo izjemno veliko ljudi prav iz cerkljanskih koncev. Justin je med rojaki našel domače zavetje, hkrati pa izjemno plodna tla za svoje sindikalno delovanje. Takoj po prihodu je prevzel ključni funkciji: postal je glavni tajnik Slovenskega republičanskega združenja in hkrati tajnika Slovenskega socialnega kluba Jugoslovanske socialistične zveze številka 4.

Kot tajnik je bil Justin neutruden kronist delavskega vsakdana. V osrednji izseljenski delavski časopis Proletarec je redno pošiljal dopise o sestankih, napredku kluba in družbenem dogajanju. Kljub tisočem kilometrov razdalje pa njegovo srce nikoli ni pozabilo domačih logov. Leta 1919 mu je brat Ivan iz Pluženj poslal pismo, polno pretresljivih novic o hudi povojni stiski v starem kraju. Justin je pismo posredoval uredništvu časopisa Prosveta, s čimer je med ameriškimi Slovenci uspešno spodbudil solidarnostna prizadevanja in zbiranje pomoči za sorodnike v domovini.

Potovanja po industrijskem srcu Amerike in ustvarjanje družine (1920–1935)

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so se Justinova potovanja po industrijskih središčih nadaljevala. Leta 1920 je v mestu East Moline v Ilinoisu soustanovil in postal tajnik tamkajšnjega Slovenskega socialističnega kluba. Kmalu zatem se je z družino preselil v Grand Rapids v Michiganu.

V tem obdobju si je ustvaril trdno družinsko zaledje. Poročil se je s Francko Simonič, rojeno leta 1900, ki mu je zvesto stala ob strani skozi vse viharje aktivizma. Leta 1923 se jima je v Michiganu rodila hčerka Frances Mary. Kljub družinskim obveznostim in nenehnim selitvam je Justin neutrudno pisal. Objavljal je teoretične in družbeno-kritične članke o socialističnih idejah v Ameriki in Evropi. Ker je bil zaradi svojega radikalizma pogosto pod drobnogledom, pa tudi zaradi preprostih tiskarskih ali narečnih specifik, je svoje prispevke podpisoval z različnimi različicami priimka: Zajec, Zajc, Zaje, Saitz, Seitz ali Zajce.

Okoli leta 1926 se je družina vrnila v Chicago. Iz tega leta je ohranjen dragocen zgodovinski dokument – fotografija članov Jugoslovanske socialistične zveze v Chicagu, na kateri Justin ponosno stoji ob boku svojega rojaka Ivana Lipužiča, priseljenca iz sosednje vasi Lazec pri Otaležu.

Na vrhu čikaškega delavskega gibanja (1935–1947)

V tridesetih letih, v času, ko je Ameriko pretresala velika gospodarska kriza, je bil Justin Zajec že uveljavljen, prekaljen in izjemno spoštovan voditelj izseljenske skupnosti. Leta 1935 je dosegel enega od vrhuncev svoje organizacijske poti, ko je bil izvoljen za glavnega tajnika kluba številka 1 Jugoslovanske socialistične zveze v Chicagu. Delo je bilo izjemno zahtevno in zaradi težkih službenih obveznosti v kovaški stroki ter skrbi za preživetje družine je funkcijo leta 1936 začasno opustil. Iz tega leta izvira tudi skupinska fotografija članov društva, kjer Justin stoji v prvi vrsti, drugi z desne.

Vendar se kovaški duh ni dal ustaviti. Že leta 1937 je znova prevzel mesto glavnega tajnika in ga uspešno opravljal vse do leta 1938. Svoje prispevke in razmišljanja je v tem času redno objavljal v prvomajskem zborniku Majski glas. Njegov vpliv je takrat že daleč presegal lokalne okvire Chicaga. Večkrat je bil izbran za slovenskega delegata na vsakoletnih vsesplošnih zborih vseh klubov Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki. Aktivno je deloval kot član Prosvetne matice pri zvezi, kjer je skrbel za izobraževanje delavcev in njihovih otrok. Bil je tudi odbornik Jugoslovanskega stavbenega in posojilnega društva v Chicagu, ki je pomagalo slovenskim delavcem do lastnih nepremičnin brez oderuških bančnih obresti, ter odbornik v Slovenskem delavskem centru v Chicagu.

Druga svetovna vojna, vnukinja in mirna leta v Clarendon Hillsu

Leta 1942, ko je svet znova plamtel v uničujoči vojni, je bil takrat oseminštiridesetletni Justin popisan v znameniti četrti ameriški vojaški registraciji, imenovani nabor za starejše moške, ki je zajemala tiste med 45. in 64. letom starosti. Čeprav prestar za odhod na fronto, je bil kot zaveden antifašist pripravljen pomagati v zaledju. Njegov zet Ignatius Hozzian, mož hčerke Frances Mary, pa je takrat aktivno oblekel uniformo ameriške vojske in služil na bojišču.

Sredi težkih vojnih dni je v družino posijala luč. Dne 26. januarja 1944 se je rodila vnukinja Judith Frances Hozzian. Časnik Amerikanski slovenec iz Chicaga je v marčni izdaji ponosno in radostno zabeležil ta dogodek z zapisom, da je najmlajša faranka Judith Frances Hozzian, rojena 26. januarja in hčerka mlajšega para gospoda in gospe Ignatiusa Hozziana. Dodali so, da je bilo materino dekliško ime Frances Saitz, oče takrat služi pri vojakih, botrovala pa sta Edward Tivador in gospodična Florence Srebro.

Leta 1947, ko se je politični in povojni vrvež v Chicagu umiril, sta se Justin in Francka odločila za umik v mirnejše predmestje Clarendon Hills v Ilinoisu. Tam sta v krogu družine preživela jesen svojega življenja. Justin Zajec je umrl avgusta 1979 v globoki starosti 85 let. Njegova zvesta sopotnica Francka je preminula tri leta kasneje, marca 1982. Družinsko kontinuiteto v Ameriki sta kasneje sklenili hči Frances Mary, ki je umrla leta 2001 v kraju Lisle v Ilinoisu, in vnukinja Judith Frances, poročena Urbanski, ki je umrla leta 1996 v Avondalu v Arizoni.

Zaključek in zgodovinski spomin

Zgodba kovača Justina Zajca ni le njegova osebna biografija, temveč je ogledalo usode tisočih slovenskih izseljencev. Bili so ljudje, ki si so iz gorskih vasi odšli s praznimi rokami, a z neupogljivo hrbtenico. Preko Jugoslovanske socialistične zveze so ti slovenski delavci zgradili mogočno, neodvisno skupnost, ki ni klonila ne pred pritiski kapitala ne pred družbeno izolacijo. Justin Zajec, fant iz Pluženj, je s kovaškim kladivom v roki preživljal družino, s peresom v desnici pa je pomagal kovati napredno, pravičnejšo in delavsko Ameriko. S tem je pustil neizbrisan pečat tako v ameriški kot v slovenski zgodovini.

Vir-Chicago Tribune 17.8 1979

Vir-Chicago Tribune 2.3 1982

Justin Saitz(Zajec) okoli leta 1926/Vir-Proletarec(Chicago) 29.4 1926 

Vir-Prosveta Chicago 29.6 1917 št.152

Vir-Proletarec Chicago 19.3 1918 št. 549 

l. 

Vir-Proletarec Chicago 22.1 1919 št. 593 

Pismo iz starega kraja , ki ga je Justinu leta 1919 poslal brat Ivan 

Vir-Prosveta Chicago 4.4 1919 št. 80

Vir-Proletarec Chicago 12. 8 1920 št. 674

Vir-Proletarec Chicago 5.10 1922 št.786

Dopis- časopis Proletarec iz Chicaga  26.1 1922 št.750 

Vir-Proletarec Chicago 30.11 1922 št.794

Vir-Proletarec Chicago 8.5 1935 št. 1443 

.

Vir-Proletarec Chicago 1.4 1936 št 1490.

Osnutek Ameriške kartice iz druge svetovne vojne (1942) iz četrte registracije, ki jih pogosto imenujejo "Old Man's draft", ker so v njej registrirali moške, ki so bili takrat stari od 45 do 64 let.

Justin Zajec(Justin Saitz) iz Pluženj in Ivan Lipužič(John Lipuzic) iz Lazca na sliki iz leta 1926,slikana skupaj z ostalimi člani J.S.Z v Chicagu