Paul John Sifler, slovenski skladatelj, orglavec in zborovodja

31. december 1911, Polhov Gradec, † 20. maj 2001, Hollywood, ZDA.

Življenje družine Kacin iz Otaleža je bilo vsaj v treh rodovih močno povezano s Polhovim Gradcem.Tja je pogosto že v 19.stoletju zahajal Janez Kacin,ko se je hodil učit izdelovanja harmonijev.Tja je poslal tudi svoji hčerki Rozo in Franco,da bi se naučili dobro kuhati.V polhovem Gradcu je nekaj let orglarsko službo opravljal Janezov sin Ivan,rosno otroštvo pa je tam preživel tudi njegov vnuk Pavel.



Ko je namreč mlad,izšolan glasbenik Ivan Kacin v Polhovem Gradcu delal kot organist in zborovodja,se je spletla ljubezen med njim in mlado pevko Terezijo Gerjol,ki je v cerkvenem zboru zelo lepo pela sopran.Z Ivanove strani je bila ljubezen kratkotrajna,s Terezijo se ni želel poročiti,je pa obrodila trajen sad.Na silvestrovo leta 1911 se jima je rodil sin Pavel.Za Rezo so se v nosečnosti začeli težki časi.Na njenem domu v gostilni Pri Janezu so ji odrekli gostoljublje.Zatekla se je v Ljubljano,kjer je Pavla tudi rodila.Pozneje se je odločila boljše življenje zase in za otroka poiskati v Ameriki.Komaj osemmesečnega sinka je zaupala v rejo Šifrerjevim,prijaznim sosedom v Polhovem Gradcu in načrtovala,da ga bo takoj,ko si bo v Ameriki uredila najnujnejše,vzela k sebi.Računala je da se bo to zgodilo kmalu,a prva svetovna vojna,ki je ameriške Slovence odrezala od domovine,je čas ločitve močno podaljšala.Pavel je ostal v Polhovem Gradcu do svojega devetega leta.

Pavel ob prejemu zakramenta sv.birme leta 1920

Terezija Gerjol si je medtem v mestu Waukegan blizu Chicaga uredila življenje in si ustvarila novo življenje.Službo je dobila ob pomoči brata.Srečno se je poročila z Janezom Šifrer iz Setnika pri Polhovem Gradcu.V zakonu sta se jima rodili dve hčerki,leta 1920,ko so se povojne razmere toliko uredile,da je bilo potovanje čez celino spet mogoče,pa se je družini pridružil še Rezin prvorojenec. Čez "veliko lužo" ga je z ladjo peljala soseda iz Polhovega Gradca Johana Jesenovec,ki se je tudi izselila v Ameriko.V Ameriki je očim Janez fanta lepo sprejel,ga posvojil,mu dal svoj priimek in Pavel Gerjol je postal Paul John Šifler.Začelo se je novo,ameriško poglavje njegovega življenja,ki ga je močno zaznamoval glasba.Kmalu po prihodu ga je mama dala učit klavir k slovenski učiteljici.S študijem klavirja je potem nadaljeval vse do konservatorija.Denar za šolanje si je služil z raznimi priložnostnimi deli.V začetku je opravljal predvsem fizična dela,že pri 14 letih pa se je prijavil na prosto mesto pianista v lokalnem kinu,kjer je imel nalogo neme filme spremljati z glasbo.Nekaj je zaslužil,hkrati pa pridobival pomembne izskušnje,kar je bilo pozneje,ko je začel z resnim študijem glasbe,zelo dragoceno.Sorazmerno zgodaj je začel s korepetiranjem pri zboru in s poučevanjem klavirja,tako da je bil ob študijo res polno zaseden.Orgle so prišle na vrsto kasneje, z njimi se je srečal po naključju.V neki brezbiterijanski cerkvi so mu namreč dovolili sesti za ta mogočen inštrument,zvok orgel in cerkvena glasba sta ga tako prevzela,da sta zaznamovala vse njegovo nadaljno delo.Kljub temu je formalno glasbeno izobrazbo na konservatoriju v Chicagu pridobil iz klavirja in kompozicije.Za diplomo prve stopnje je napisal koncert za klavir in orkester,ki ga je leta 1938 kot solist izvajal s Chicago Simphony Orchestra in zanj prijel nagrado Beaux arts Award.Življenska pot ga je počasi zapeljala med organiste in zborovodje,pozneje tudi skladatelje.Svoj prvi koncert je imel leta 1934 prav na orglah.Službo organista je sprva opravljal v Waukeganu,kjer je vodil tudi velik,50 članski mešani cerkveni pevski zbor,ki so ga sestavljali sami Slovenci.Drugo svetovno vojno je Šifler po zaslugi orgelskega znanja prežIvel dokaj mirno in varno.Služil je v mornarici v Detroitu,kjer je bila mornariška šola,a se mu ni bilo treba udeleževati vojaških vaj in bojnih operacij.Igral je orgle za mornariško godbo,podobno kot veliko let pred tem njegov oče Ivan Kacin v avstro-ogrski mornarici v Pulju.Po koncu druge svetovne vojne se je Paul vrnil v Waukegan,a le za kratek čas.Nekega dne se je namreč pri njem oglasil glasbeno zelo nadarjen John La Montaine,ki si je želel v New York in je Paula prepričal,da je šel z njim.La Montaine je v New Yorku delal kot pianist,Paul pa si je služil kruh z poučevanjem in igranjem klavirja,predvsem pa z orglanjem.Med drugim je leta 1947 na Broadwayu igral klavir v predstavi"SouthPacifik".Organist je bil v različnih cerkvah.Podobno kot v Waukeganu je Paul tudi v New Yorku vodil velik slovenski pevski zbor Slovan.V New Yorku je začel Paul tudi veliko komponirati.Po devetnajstih letih je Paul zapusti New York in se preselil v Kalifornijo, v Hollywood.Tudi njegov prijatelj La Montaine,takrat že uspešen pianist in skladatelj,se v New Yorku ni dobro počutil.Spet sta združila denar in kupila hišo v starem lepem West Hollywoodu..Ustanovila sta lastno založbo Fredonia Press,ki je izdajale le njune note in gramofonske plošče.Na štirih ploščah je Paul igral lastne orgelske skladbe.Sifler je bil izredno plodovit skladatelj. Najbolj je znan po delih za orgle, sicer pa je mnogo skladb, tako z naslovi kot s tematiko, vezanih tudi na rojstno Slovenijo. Npr. 4 slovenske rapsodije, Slovenski triptih za klavir, Trije preludiji na slovenske cerkvene himne, itd.Slovenstvu je bil vdan vse svoje življenje.Na obisk v domovino je prvič prišel leta 1960,po skoraj štiridesetih letih bivanja v Ameriki.Prvi orgelski koncert v domovini je imel leta 1973 v Ljubljani.Umrl je 20.5 2011 v Hollywoodu.

Pavlova veličina je bila v tem,da do nikogar ni gojil zamer.Nič ni zameril svoji mami,ker ga je ob odhodu v svet pustila pri tujih ljudeh.Znal in zmogel je razumeti,da je to storila z najboljšimi nameni.Nič ni zameril maminim sorodnikom,ki  ga kot sad grešne ljubezni niso sprejeli medse.Ob prihodih v Slovenijo je obiskoval vse.In verjetno tudi svojemu očetu Ivanu Kacinu ni zameril,da ga je zapustil še pred rojstvom in ga tudi takrat,ko je brez mame živel v Polhovem Gradcu ni nikoli obiskal.Kdaj se je Kacin začel zanimati za Paula ni znano.V nekem intervjuju je Paul povedal,da na njegovo odločitev za orgle očetova glasbena pot ni vplivala.Da je tudi njegov oče organist je namreč izvedel šele po tistem,ko se je že zapisal kraljici inštrumentov.

Vir-Oče in sin zapisana glasbi-pokrajinski arhiv v Novi Gorici

Zbor društva Slovenski narodni dom v Waukeganu.Paul Šifler v prvi vrsti tretji z leve.