sobota, 3. oktober 2020

Z avtomobilom po stari domovini

 

Vir- Napredek ( Cleveland)  30.10 1940 št. 222

Paul Berger je po obisku stare domovine med drugim opisal  tudi pot skozi Cerkljansko in postanek pri Blažu Kobalu v Cerknem in Jerneju Vogriču  na Travniku pri Otaležu.


..V Cirknem se ustavim pri starem Blaž Kobalu, ki je svoječasno v Herminie Pa.., premog kopal. Ko vstopim me pozdravi "ta mlada" ali snaha Blaža Kobala in ko vprašam, kje je stari Blaž Kobal, mi pojasni , da spi. Omenim, da sem nekaj denarja prinesel iz Amerike od njegovih dveh sinov in da bi rad z njim govoril. Odreže se : " Oh denar pa lahko kar meni izročite!" To mi pa ni bilo nič povšeč. Tako dolgo pot sem napravil, da bi videl očeta mojih dveh prijateljev ,sem ji pojasnil, da hočem na vsak način videti Blaža, ako ne, bom pa odšel in denar  nazaj v Ameriko nesel. To je pomagalo in je takoj obderzela in poklicala " starega" .Čez par minut je prišel " praznično opravljen in s klobukom na glavi." Mož je že precej gluh, ker veste ,leta so leta. Bil je zelo vesel darila in s solzami v očeh se je zahvaljeval za denar in z veseljem pregledal kovček, napolnjen z obleko ." Ta mlada" je pa med tem prinesla steklenico vina in postajala je bolj in bolj prijazna in ker njenega moža ni bilo doma - bil je na delu- je obljubila, da ga bo poslala v gostilno , kjer smo se odločili okrepčati za pot nazaj. Po kratkem pomenku " o tem in onem" smo šli v gostilno na "južino". V gostilni so bili častniki in podčastniki (Cirkno je precej važno vojaško središče, proti komu veste vsi ) , a kljub temu smo z gostilničarko govorili slovensko. Čakamo ,dalj časa , kot smo se domenili, ker sem se želel seznaniti tudi še s " ta mladim Kobalom" , ker pa ga ni bilo ,s se odpravili nazaj po isti poti kot smo prišli. Naj pri tem omenim, da je stari Blaž Kobal umrl letos -16. marca , da bom točen, star je bil 95 let. Precej je mož izkusil v svojem življenju, blag mu spomin , bil je mož poštenjak.

Na poti proti Idriji se ustavim pri neki hiši in zunaj stoječega fanta, starega okrog 12 let ,vprašam, ako pozna nekega Jerneja Vogriča. Pojasni mi, da ne daleč in ako mi je po volji, da je pripravljen iti z nami in mi pokazati pot in hišo. Nisem odklonil in fant se je možko usedel v avtomobil in nam bil za kažipot, Kmalu smo bili blizu velike hiše in fant mi reče " To je Jerneja Vogriča hiša" .Dal sem mu dve liri in vi bi ga morali videti, kako na široko se je nasmehnil, stisnil lire v svojo pest in odkuril proti svojemu domu. Fant mogoče še nikoli ni imel toliko denarja svojega. Ko vstopim me pozdravi gospa Vogrich in takoj pokliče svojega soproga Jerneja iz hriba, kjer je kosil seno. Jernej Vogrich je bratranec John Vogricha, glavnega blagajnika SNPJ in bival nekaj časa v La Salle in leta 1913 odšel domov, kjer je tudi ostal. Go. Vogrich nam je postregla pred hišo, nečakinja Pavči je snemala slike in eno tudi, ko smo držali vsi kozarce v rokah.Jernej Vogrich ima precej sorodnikov v Ameriki , dva brata, Matha v La Salle in Franka v DePue ter sestro Pavlino v Milwaukee. Čas nam ni dopuščal, da bi se dalj časa zadrževali pri gostoljubnih Vogričevih in radi tega smo se odpravili proti Idriji katero smo tudi hoteli videti in obiskati...

Ni komentarjev:

Objavite komentar