* 27. januar 1916, Ljubljana, † 18. oktober 1991, Ljubljana.
Njegovo življenje je zaznamovala družinska tragedija, očetu se je namreč po nesreči sprožila puška, ki je ubila Novšakovega starejšega brata, Francetu pa so morali amputirati desno roko; ob priznanju krivde je bil oče obsojen na en teden strogega zapora.
Tako oče (1923) kot mama (1935) sta zgodaj umrla. Ko je mama še bolehala, so Franceta s starejšo sestro in mlajšim bratom poslali v katoliški internat v Šentvid. .Močno ga je pretresla smrt matere, kar kot motiv vpelje v večino svojih literarnih del , kakor tudi psihološko občutene povesti iz dijaškega in malomeščanskega življenja.
Prvih pet razredov klasične gimnazije je opravil v Ljubljani , kot gojenec Marijanišča .Po maturi je Novšak študiral pravo v Zagrebu , prišel spet v Ljubljano , se zbližal s podobnimi usodami revnih študentov, ki so pravkar končali svoje univerzitetne študije in bil med soustanovitelji "Literarnega kluba". Klub je z okupacijo prenehal obstajati. Med vojno je bil član član kulturnega sektorja OF v Ljubljani.
Po koncu vojne , ko je za seboj že imel povesti : Dečki, Hudobni angeli, Globoko jezero , je postal dopisnik Slovenskega poročevalca z Dunaja. Pozneje je pisal za Ljubljanski dnevnik, Ljudsko pravico in Delo ter prevajal.
Novšak je tik pred drugo svetovno vojno vzbudil precejšno pozornost z romanom Dečki: roman iz dijaškega internata, ki je izšel leta 1938, ko mu je bilo 22 let. Odlomki iz romana so bili prvič objavljeni v reviji Ljubljanski zvon leta 1937. V romanu je prikazal ljubezensko razmerje med dvema dijakoma v katoliškem internatu v Zagrebu, kar je sprožilo burne reakcije javnosti in katoliške cerkve. Roman je ponovno izšel leta 1970 in 2016.
Novšakovi sta dve literarni deli za otroke: Alenkina čebelica (1941) in Košček koruznega kruha (1964). Leta 1955 so izšle Slovenske balade in romance, ki jih je Novšak uredil. Izdal je nekaj prevodov, v glavnem iz nemščine. V njegovem pisanju je veliko avtobiografskega.
Operacija tumorja leta 1969 je povzročila pri avtorju še ohromelost leve roke, a je tudi po tem – kot prej – zavzeto nadaljeval delo. Naučil se je tipkati s pomočjo proteze in je še naprej pisal za kulturne rubrike časopisov. V zadnjem obdobju svojega življenja se je posvetil slovaropisju. Z gorečnostjo pravega kulturnega delavca, pa tudi s trmasto upornostjo samotarja , tako lastno odmaknjenim ljudem iz raztresenega hribovja Cerkljanske - Novšakov rod namreč prihaja iz Otaleža - lotil velike, če bi hoteli biti patetični, življenjske naloge približati Slovencem jezik Makedoncev , Grkov, jezik Albancev. Malogrška slovnica s slovarčkom " za turiste" ni našla založnika. Makedonsko -Slovenski slovar je izdala DZS leta 1982, Albansko-slovenski slovar s temelji slovnice pa leta 1988.
Po romanu Dečki je režiser Stanko Jost leta 1976 posnel istoimenski film.
Ni komentarjev:
Objavite komentar