Vikar Jožef Kos s šolsko mladino v Otaležu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja
G. Josip Kos je bil rojen 13. marca 1881 v Nemškemu Rutu. Po končanih
srednješolskih študijah, katere je dokončal deloma v Gorici, deloma v
Kranju, je vstopil v goriško bogoslovje. Dne 22. julija 1900 je bil
posvečen v mašnika. Leta 1906. je pel prvo sv. mašo. Nato je služboval
kot kaplan pri Sv. Luciji in v Cerknem, od koder je prišel za župnega
upravitelja v Dol. Trebušo. Od tam je šel leta 1914 za kurata v Otalež,
ki je bila brez dvoma ena najtežjih duhovnij na Goriškem.
Delavni in vneti g. Kos se ni ustrašil utrudljivih strmin in slabih
poti, katerih je imel obširni Otalež v obilju, niti težko dostopnih
reber Masor. Z veseljem in odločnostjo se je lotil dela
in je postal kmalu res pravi. oče svoje duhovnije. Vzljubil je tisti z
naravnimi krasotami obdarjen a težavni predel naše dežele in župljani so
vzljubili njega. Kljub vsem neprilikam, ki so nujno združene s
službovanjem v takih hribovitih krajih , ni dokler ni zbolel ( rak na
želodcu.) , nikdar resno mislil na premestitev.
Bil je skromen delavec, ki ni nikdar silil v ospredje. Povsod, kjer je
služboval, je vestno vršil svoje dolžnosti in je rad pomagal tudi pri
prosvetnem delu. V Otaležu je bil eden glavnih članov in tajnik
»Izobraževalnega društva « in hkrati vodil hranilnico in posojilnico
,ter se na ta način zanimal za vse brige in težave našega človeka.
Kot človek je bil zelo dobrega srca in veselega, odkritega značaja. Rad
je pomagal nesrečnežem, njegovo gostoljubje je bilo znano in če je
prišel med prijatelje, se je rad prav od srca nasmejal. Kdor ga je
poznal, ga je imel rad.
Učitelj Hubert Močnik , ki je v letih 1912-1916 služboval v Lazcu in
Otaležu je v svojih spominih o G. Kosu zapisal -" Ker so v župnišču
redili dve kravi in je župnišče imelo poleg njive in vrta hektar
travnika s kozolcem , mizico in klopjo sva ornico in otavo z G. Kosom
sama pokosila, spravila in si bila kod dobra kosca v zabavo in družbo."
G. Josip Kos je umrl v Otaležu 23.6 1928 , kjer je tudi pokopan .
Časopis Edinost iz Trsta je 28.06.1928 številka 153 poročal-
Pogreb župnika Josipa Kosa
V ponedeljek ob deseti uri dopoldne smo pospremili k zadnjemu počitku našega preljubega, kurata, g. Josipa Kosa. Komaj 47-leten je podlegel v soboto zjutraj težki bolezni. Največja priča priljubljenosti, ki jo je pokojni duhovni vodja užival med svojimi župljani in prebivalstvom iz sosednjih vasi, je bil pač njegov pogreb. Nepregledna množica ljudi, vse kar je bilo v vasi je pospremilo župnika na njegovi zadnji poti. Prišli so Cerkljani, Novačani, Šebreljci, celo nekaj prijateljev iz Trsta in Gorice si videl v sprevodu. Vsi duhovniki iz okoliških vasi so se ga spomnili. Dvanajst jih je bilo. Za pogrebom je šla šolska mladina s vsem učiteljskim osobjem, požarna bramba, Marijina družba, zastopniki krajevnih oblasti. Pevski zbor je pokojniku zapel več pesmi posmrtnic. Po žalni sv. maši pa je cerkljanski dekan spregovoril gorko besedo v slovo pok. župniku. Kruta smrt je segla zopet a svojo brezobzirno, mrzlo in brezsrčno roko med vrste naših že itak redkih duhovnikov. Pa je že tako, da smrt ne izbira, večkrat pobira celo najboljše. In tako je bilo tudi sedaj. Odtrgala je zdravo, močno korenino iz naših gor, krepko oporo našega ljudstva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar