Naši v Ameriki-Franc in Ivana Šinkovec

Naši v Ameriki: Življenjska usoda brata in sestre Šinkovec z Govejka

Zgodovinski okvir: Iskanje boljšega kruha

Zgodovina slovenskega naroda je neizbrisno in boleče zaznamovana z odhodi. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je slovensko podeželje zajel val množičnega izseljevanja, ki ga je poganjala huda gospodarska stiska. Agrarna kriza, pomanjkanje obdelovalne zemlje, prenaseljenost kmetij in breme dolgov so tisoče pridnih rok in pogumnih src prisilili, da so zapustili rodno grudo. Pisma rojakov, ki so že odšli čez ocean, so v domače vasi prinašala zgodbe o »obljubljeni deželi«, kjer delaven človek lahko uspe. Ta poročila so postala močan navdih za mlado generacijo, željno napredka in dostojnega življenja. Med tistimi, ki so zbrali pogum in stopili na pot neznanega, sta bila tudi brat in sestra Šinkovec z Govejka. Čeprav sta svojo srečo in prihodnost našla na ameriških tleh, so njune korenine ostale globoko in za vedno prepletene z domačo zemljo.

Korenine pod govejškim nebom

Zgodba družine Šinkovec se je začela pisati sredi slikovitih, a strmih in neizprosnih idrijskih in žirovskih hribov, kjer je bilo preživetje od nekdaj pogojeno s trdim delom. Andrej Šinkovec se je rodil 20. oktobra 1850 v hribovitem Otaležu. Kot mladenič, poln življenjskih načrtov, je spoznal Marijo Kavčič, rojeno 6. decembra 1853 v bližnjih Žireh. Iskrena ljubezen je prerasla v zakonsko zvezo. Njun skupni dom je postal Govejk – majhna, z naravo obdana in odmaknjena vasica. Tam sta si zgradila skromno bivališče, ki pa je premoglo obilo starševske topline in vere v boljšo prihodnost.

V tem skromnem gnezdu sta na svet prijokala dva otroka, ki jima je usoda namenila dolgo, negotovo in ne povsem prostovoljno pot čez širni Atlantski ocean:

• Franc Šinkovec, rojen 29. januarja 1881
• Ivana Šinkovec, rojena 5. septembra 1888

Otroka sta odraščala v obdobju, ko je bila revščina na podeželju stalna spremljevalka. Vsakdanji kruh je bil prigaran z žulji, možnosti za izobraževanje ali večji zaslužek v domačem okolju pa so bile izjemno omejene. Pogledi mladih so se zato vse pogosteje usmerjali proti zahodu, tja, kjer zahaja sonce in kjer naj bi ležala dežela neomejenih možnosti.

Slovo od domovine in prekooceanska odisejada

Ko je sin Franc odrasel v zrelega fanta, si je ustvaril družino z Marijo Kenda. Kmalu po poroki, v začetku prejšnjega stoletja, ko je izseljenska mrzlica dosegla svoj vrhunec, sta Franc in njegova mlajša sestra Ivana sprejela usodno odločitev. Sklenila sta, da zapustita rodni Govejk in se podata na pot, s katere ni bilo zagotovila za vrnitev.

Slovo od ostarelih staršev, Andreja in Marije, je bilo prežeto s težko, skoraj otipljivo žalostjo. Vsi prisotni so v globini svojih src vedeli, da se zaradi ogromne razdalje in stroškov potovanja morda nikoli več ne bodo videli na tem svetu. Solze ob slovesu so bile davek, ki so ga plačale tisoče slovenskih družin.

Sledila je dolga in izčrpavajoča pot. Najprej vožnja z vozovi in vlakom do enega izmed velikih evropskih pristanišč (največkrat so naši izseljenci potovali skozi Trst, Bremen ali Hamburg), nato pa večtedenska plovba v podpalubju prenatrpanih prekooceanskih parnikov. To je bil preizkus vzdržljivosti, ki so ga zdržali le najbolj krepki in odločni.

Novi začetki v industrijski Cuyahogi

Ladijski dnevniki in imigracijski uradi so brata in sestro končno evidentirali na ameriških tleh. Pot ju je vodila v zvezno državo Ohio, natančneje v okrožju Cuyahoga. Nastanila sta se v neposredni bližini hitro rastočega industrijskega velemesta Cleveland. To območje je takrat postajalo pravo žarišče slovenskega izseljenstva – slovenska skupnost v Clevelandu je bila izjemno močna, organizirana in solidarna. Rojaki so si med seboj pomagali pri iskanju prvih zaposlitev, urejanju stanovanj in premagovanju domotožja. Delovali so v okviru bratskih podpornih jednoti, župnij in kulturnih društev.

Novi svet pa je neizprosno zahteval hitro in popolno prilagoditev. Da bi se lažje vključila v delovno okolje in vsakdanje življenje med angleško govorečimi sosedi, sta morala prilagoditi celo svoji imeni. To je bil prvi korak k asimilaciji:

• Franc je v uradnih dokumentih, v tovarni in med sosedi postal Frank.
• Sestra Ivana je prevzela klasično ameriško obliko imena in postala Jennie.

Družina Franca (Franka) Šinkovca: Davek novega življenja

Čeprav je Amerika ponujala delo in redno plačilo, življenje v industrijskih predmestjih Clevelanda ni bilo posuto z rožicami. Delo v jeklarnah, livarnah in na gradbiščih je bilo izjemno nevarno, delovni urniki dolgi, zdravstveno varstvo pa pomanjkljivo. Vsak uspeh je zahteval svoj davek – bodisi v obliki narušenega zdravja, hudih delovnih nesreč ali pa v obliki osebnega žrtvovanja za boljšo prihodnost naslednje generacije.

Franc (Frank) Šinkovec in njegova žena Marija sta v Novem svetu začela graditi družinsko gnezdo, razpeta med ameriškim vsakdanom in spomini na tihi, zeleni Govejk ...

Ivana Šinkovec

Conrad Šinkovec 

Conrad Šinkovec