Občinska zemljišča v davčni občini Otalež

Oznanilo cesarskega in kraljevega poročnika z dne 21. novembra 1900.

Po dekretu cesarsko-kraljevega ministrstva za notranje zadeve z dne 2. novembra 1900.
29. decembra 1900 odobren sklep goriškega državnega odbora z dne 10. jan. 1900 glede
razdelitve občinskega zemljišča davčne občine Otalež.

Besedilo v nemškem jeziku.

Vir- Österreichische Nationalbibliothek -Avstrijska nacionalna knjižnica

RAZGLAS

C. k. namestništva za Primorje z dne 21. decembra 1900, št. v. d. G. Bl. Št. 39.

Zadeva: Razdelitev skupnih nepremičnin v davčni občini Otalež.

Na podlagi odločbe c. k. Ministrstva za notranje zadeve z dne 2. novembra 1900, št. 30205, in z Najvišjo odločitvijo z dne 21. oktobra 1900 odobrenega sklepa goriškega deželnega zbora z dne 10. januarja 1900, se v zadevi razdelitve skupnega premoženja v davčni občini Otalež (kataloška občina) razglaša naslednje:

1. člen (Art. 1)

Za davčno občino Otalež se v smislu zakona z dne 24. maja 1883 določijo naslednje nepremičnine oziroma parcelne številke, ki so predmet te razdelitve:
(Sledi obsežen uradni seznam parcelnih številk, kot so: 504/1, 504/2, 540/1, 540/2, 540/3, 541/1, 541/2, 542, 545/1, 545/2, 545/3, 546/1, 546/2, 546/3, 765, 766, 1166/1, 1166/2, 1166/3 itd., ki se vpisujejo in urejajo v zemljiški knjigi).

2. člen (Art. 2)

Lastniki nepremičnin in vsi udeleženci v tej davčni občini so dolžni spoštovati določila te razdelitve. Vsi dotedanji skupni pravni odnosi glede teh zemljišč se s tem dnem zaključijo, razen tistih, ki so s to odločbo izrecno izvzeti ali na novo urejeni.

3. člen (Art. 3)

Pri ugotavljanju vrednosti zemljišč za razdelitev se mora obvezno upoštevati kakovost posameznega zemljišča, njegova donosnost in dotedanja gospodarska raba. S tem se zagotovi, da je razdelitev med vse delničarje oziroma upravičence popolnoma pravična in sorazmerna.

4. člen (Art. 4)

Pri dejanski razdelitvi in dodeljevanju posameznih novih parcel med upravičence je treba strogo upoštevati naslednja pravila:

1. Meje novih parcel se morajo natančno izmeriti na terenu in zarisati v uradne načrte.
2. Pri dodeljevanju delov je treba v celoti spoštovati obstoječi občinski red.
3. Zemljiški kompleksi, ki so jih posamezni člani skupnosti že do sedaj zakonito uživali ali obdelovali, se prednostno vštejejo v njihov končni lastniški delež.
4. Člani skupnosti, ki so že pred tem imeli lastne deleže ali so redno plačevali prispevke v skladu z 59. členom občinskega zakona, obdržijo prednostne pravice na teh območjih.
5. Postopek se mora v celoti uskladiti z novimi zemljiškoknjižnimi vpisi in vzpostavitvijo novih zemljiških knjig.
6. Lastniške pravice na novo nastalih nepremičninah se po končanem postopku uradno vpišejo na ime posameznih upravičencev.
7. Posebne površine v lasti občine (izrecno se navaja del parcele št. 1166/3) se prednostno namenijo in izločijo za javne namene, natančneje za gradnjo novega župnišča (Pfarrhof) in za prepotrebno razširitev pokopališča (Friedhof).

5. člen (Art. 5)

Za izvedbo celotnega postopka na terenu se ustanovi posebna Razdelitvena komisija. Komisijo sestavljajo uradni cenilci, pooblaščeni geometer (zemljemerec) in izvoljeni predstavniki lokalnih posestnikov (udeležencev). Naloga komisije je vodenje postopka, nadzor nad pravičnostjo ter reševanje morebitnih medsebojnih sporov na kraju samem.

6. člen (Art. 6)

Preden se začne dejanska razdelitev zemljišč na terenu, morajo biti vsi zahtevki, pravice in premoženjski odnosi članov skupnosti jasno predloženi in ocenjeni. Vsak udeleženec, ki zamudi zakonsko določene roke za priglasitev svojih pravic, tvega izgubo prednostne pravice pri izbiri ali lokaciji zemljišča.

7. člen (Art. 7)

Uradni cenilci morajo pred dodelitvijo parcel natančno oceniti skupno vrednost vseh zemljišč. Vrednost obstoječega drevja oziroma lesne mase na parcelah se ocenjuje ločeno. Dotedanjim lastnikom se mora omogočiti, da les sami posekajo in pospravijo, ali pa se jim njegova ocenjena vrednost finančno nadomesti v postopku poravnave.

8. člen (Art. 8)

Komisija bo natančno določila in izločila tiste dele zemljišč, ki morajo zaradi splošne koristi trajno ostati v skupni lasti občine. To velja predvsem za območja, ki služijo ako viri surovin za skupnost, kot so peskokopi, glinokopi in kamnolomi, namenjeni gradnji in vzdrževanju lokalne infrastrukture.

9. člen (Art. 9)

Komisija bo natančno začrtala in določila javne poti, ceste in trge, s čimer se zagotovi nemoten in trajen dostop do vsake na novo nastale parcele.

• Vsi lastniki so dolžni zemljišča, ki so potrebna za ureditev teh novih poti, odstopiti brezplačno in brez odškodnine.
• Občinskemu zastopstvu se še 15 let po izvedbi te razdelitve pridržuje pravica, da določi dodatne poti ali poteke stez, v kolikor bi se v vmesnem času pokazala nujna gospodarska ali javna potreba.
• Pri sami izgradnji, utrjevanju in vzdrževanju teh poti so vsi udeleženci (novi lastniki) dolžni sodelovati in prispevati sorazmerno z velikostjo svojega dodeljenega deleža.

10. člen (Art. 10)

Potoki, rečne struge in vsa obrežna zemljišča, ki so ključna za izvajanje rečne policije (nadzor, čiščenje in varstvo pred poplavami), se tudi po izvedeni razdelitvi upravljajo ločeno. Ta zemljišča ostajajo pod strogim varstvom obstoječih vodnih zakonov oziroma Zakona o gozdovih.

11. člen (Art. 11)

O celotnem postopku, meritvah in odločitvah komisije se obvezno sestavita natančen uradni zapisnik (protokol) in uradni razdelitveni načrt (zemljevid). Ta dokumentacija bo služila kot edina zakonita podlaga za izvedbo vseh potrebnih izbrisov starih pravic ter novih vpisov v zemljiške knjige in v davčni kataster.

• Ob zaključku in podpisu zapisnika se udeležencem izjemoma dovoli, da zaradi zaokrožitve svojih posesti ali lažje obdelave izvedejo medsebojne zamenjave pravkar dodeljenih zemljiških deležev.

12. člen (Art. 12)

Takoj ko pristojni deželni odbor (Landesausschuss) uradno potrdi in odobri celoten razdelitveni elaborat, stopi vsak udeleženec v polno in zakonito dejansko posest njemu dodeljenih nepremičnin. Na podlagi odobrenega elaborata se nemudoma izvedejo vsi prenosi lastništva v uradnih evidencah.

13. člen (Art. 13)

Vse stroške, ki nastanejo s tem postopkom (delo komisije, meritve, cenitve, takse), krijejo udeleženci sami. Stroški se mednje razdelijo sorazmerno glede na vrednost ali velikost prejetega deleža. V kolikor posameznik stroškov ne poravna prostovoljno, ima občinski odbor pravico te prispevke izterjati v skladu z določili 82. člena občinske zakonodaje.

Za c. k. namestništvo:
Goëss v. r.
(Leopold grof Goëss, c. k. namestnik za Primorje)