Jernejc z Loga

Jernej Vogrič je bil rojen leta 1871 v vasi Travnik hišna št.12 župnija Otalež . Leta 1898 odide v Ameriko v rudarsko mesto La Salle, kamor se je v tistih časih preselilo veliko rojakov iz Cerkljanskega okoliša.

Dve leti kasneje se mu v Ameriki pridruži tudi njegov bratranec Ivan (John Vogrich) iz Masor.

Izseljenci v La Salle so bili zelo aktivni. 25.septembra 1903 je bil ustanovni sestanek prvega podpornega društva, za katerega je bilo izredno veliko zanimanja. To pa največ zaradi tega, ker takrat v ZDA še ni bilo zakonov, ki bi delavcem nudili zatočišče za primer bolezni, nesreče in smrti. Prvi izseljenci so namreč živeli v hudih življenjskih razmerah. Zaradi neorganiziranega socialnega varstva so bili ob boleznih in nesrečah težko prizadeti. Novoustanovljeno društvo je dobilo ime “Triglav“ Med ustanovnimi člani društva sta bila tudi Jernej in Ivan Vogrič.

Leta 1905 po prejetju Ameriškega državljanstva se je Jernej vrnil v staro domovino.

Posvetil se je delu na svoji kmetiji in skupaj z bratom Francem upravljanju gostilne Pri Jernejcu na Logu. 

Kot zaveden Socialdemokrat je bil zelo dejaven v Cerkljansko Idrijski regiji. V svoji gostilni je gostil več srečanj političnih somišljenikov.

Vir-Naprej (Idrija) 18.12 1906 št.22

Vir-Rdeči prapor 16.11 1906 št.46

Februarja 1908 je Jernej predsedoval velikemu demokratskemu zborovanju, ki se je vršil pri Čefarinu v Otaležu .

Zaradi političnega prepričanja je bil večkrat tarča žalitev političnih nasprotnikov iz klerikalnega tabora., ki so ga predvsem v časopisu Primorski list pogosto obrekovali.

Vir-Primorski list 20.2 1908 št.8

Med tem časom se je poročil in leta 1913 drugič odšel v Ameriko in z njim brat Matevž (Math Vogrich), in bratranec Alois Lapanje (Louis Lapanye).

Drugič se je Jernej vrnil v staro domovino v avgustu leta 1914. V Ameriki ni bil niti eno leto. Vzrok hitre vrnitve je bila bolezen.

Kasneje si je zopet želel oditi v Ameriko, vendar zaradi izbruha prve svetovne vojne in kasnejših nestabilnih razmer v svetu mu to ni uspelo .Povsem se je odrekel političnemu udejstvovanju.

Leta 1934 ga zelo prizadene smrt sina Slavka, ki so ga Jugoslovanski graničarji ustrelili med ilegalnim prehodom takratne državne meje med Italijo in Jugoslavijo v zaselku Laniše pri Jaznah.

Ameriški Slovenec Paul Berger je po obisku stare domovine med drugim v časopisu Napredek ( Cleveland) 30.10 1940 št. 222 - Z avtomobilom po stari domovini - opisal tudi pot skozi Cerkljansko in postanek pri Jerneju Vogriču na Travniku pri Otaležu.

Na poti proti Idriji se ustavim pri neki hiši in zunaj stoječega fanta, starega okrog 12 let ,vprašam, ako pozna nekega Jerneja Vogriča. Pojasni mi, da ne daleč in ako mi je po volji, da je pripravljen iti z nami in mi pokazati pot in hišo. Nisem odklonil in fant se je možko usedel v avtomobil in nam bil za kažipot, Kmalu smo bili blizu velike hiše in fant mi reče " To je Jerneja Vogriča hiša" .Dal sem mu dve liri in vi bi ga morali videti, kako na široko se je nasmehnil, stisnil lire v svojo pest in odkuril proti svojemu domu. Fant mogoče še nikoli ni imel toliko denarja svojega. Ko vstopim me pozdravi gospa Vogrič in takoj pokliče svojega soproga Jerneja iz hriba, kjer je kosil seno. Jernej Vogrič je bratranec John Vogricha, glavnega blagajnika SNPJ in bival nekaj časa v La Salle in leta 1914 odšel domov, kjer je tudi ostal. Gospa Vogrič nam je postregla pred hišo, nečakinja Pavči je snemala slike in eno tudi, ko smo držali vsi kozarce v rokah. Jernej Vogrič ima precej sorodnikov v Ameriki , dva brata, Matha v La Salle in Franka v DePue ter sestro Pavlino v Milwaukee. Čas nam ni dopuščal, da bi se dalj časa zadrževali pri gostoljubnih Vogričevih in radi tega smo se odpravili proti Idriji katero smo tudi hoteli videti in obiskati.

Med drugo svetovno vojno je bil Jernej velik podpornik odporniškega partizanskega gibanja.

Umrl je leta 1950.

Vir-Enakopravnost(Cleveland) 3.2 1950 št.24

Matevž (Math) Vogrič o  bratovi smrti   Vir- Prosveta (Chicago) 24.01. 1950, letnik 42, številka 16