Grenka usoda Otaleške fare: Kronika bolezni in umiranja (1785–1910)
Uvod v svet pomanjkanja in izolacije
Ob koncu 18. in skozi celotno 19. stoletje je bilo življenje v hribovitih vaseh Otaleške fare neusmiljen boj za preživetje. Naravne danosti Idrijskega in Cerkljanskega hribovja so prebivalcem rezale trd kruh. Socialne, kulturne in gospodarske razmere so neposredno krojile usodo vsakega posameznika. Geografska izoliranost, strma pobočja in oddaljenost od večjih mestnih središč so pomenile, da je bila zdravstvena oskrba za preproste kmete skoraj nedosegljiva. Ljudje so bili prepuščeni zemlji, vremenu in usodi. Vsakdan, prežet z nehigieno in oporečno vodo Komunalna urejenost vasi v tistem času ni obstajala. Hiše so bile lesene ali kamnite, pogosto slabo prezračevane, temne in vlažne. V isti stavbi, ločeni le s tanko steno, sta bivali družina in živina. Največji vir nevarnosti pa je bil skrit v tistem, kar človek najbolj potrebuje za življenje – v vodi. Otaleškim vasem je kronično primanjkovalo dobre, neoporečne pitne vode. Ljudje so zbirali kapnico ali pili iz slabo zaščitenih studencev, v katere so se ob vsakem močnejšem deževju izpirali iztrebki živine in gnojnice z bližnjih njiv. Popolno nepoznavanje osnov higiene je ustvarilo okolje, v katerem so nevarne bakterije in virusi čakali le na najmanjšo priložnost za izbruh.
Seznam stalnih groženj: Od dihalnih stisk do uničujočega alkohola .
Vsakdanje zdravstveno stanje prebivalstva je bilo izjemno slabo. Bolezni so bile stalne spremljevalke od zibelke do groba:
Hladne zime in bolezni dihal: Ostri zimski zrak in vlažna bivališča so botrovali dejstvu, da je kar polovica vseh obolelih umrla zaradi prehladnih bolezni dihal, pljučnic, katarjev in hudih vnetij prsnega koša.
Nevidni ubijalci v telesu: Želodčne in revmatske bolezni so uničevale telesa delavcev, nenehna prisotnost drisk in trebušnih obolenj pa je izčrpavala celotne družine. Pojavljale so se tudi nevrološke in duševne stiske, ki so jih takrat opisovali kot epilepsijo, hipohondrijo in histerijo.
Beda, skrita v kozarcu: Težko življenje, pomanjkanje perspektive in trdo delo so mnoge moške pahnili v alkoholizem. Čezmerno popivanje je uničevalo zdravje očetov in gospodarjev ter potiskalo družine še globlje v revščino.
Tragedije na porodnih posteljah: Posebej temno poglavje je predstavljala visoka umrljivost mater in novorojenčkov. Porodi so potekali doma, v nehigieničnih razmerah, brez pomoči šolanih babic ali zdravnikov. Zapleti, poporodne mrzlice in okužbe so pretrgali mnoga mlada življenja ravno takrat, ko bi se morala veseliti novega rojstvа.
Stalna grožnja kužnih bolezni.
Ko so v fari zavladale nalezljive bolezni, se je življenje ustavilo. Črne koze so pohabile ali ubile tiste, ki niso bili cepljeni. Jetika (tuberkuloza) je počasi, mesec za mesecem, sušila pljuča mladeničev in mladenk. Davica je dušila otroke, garje – ki so se zaradi pomanjkanja mila in pranja perila pogosto pojavljale v prvi polovici 19. stoletja – pa so povzročale neznosno srbenje in sekundarne okužbe kože. Med črevesnimi boleznimi so občasno pustošile kolera, trebušni tifus in griža, ki so se zaradi okužene vode širile z izjemno hitrostjo.
Kronika črnih let: Ko je smrt kosila med najmlajšimi.
Najhujši udarec za Otaleško faro pa so bile velike epidemije. Te so pokazale svojo kruto naravo predvsem med tistimi, ki so imeli najmanj obrambnih moči – med otroke.
Podatki iz župnijskih mrliških knjig med letoma 1785 in 1910 rišejo srhljivo sliko teh katastrof:
1. Poletje groze: Leto 1801
Leta 1801, ravno v času največjih kmečkih opravil od začetka junija do konca avgusta, je izbruhnila uničujoča epidemija diareje (hude driske). V treh mesecih je v fari umrlo skupno 61 ljudi. Izmed njih je bilo kar 49 otrok. Najhujši je bil mesec avgust, ko so starši pokopali 26 svojih malčkov. Vas je utihnila, saj skoraj ni bilo hiše, iz katere se ne bi slišal jok.
2. Dvojni udarec: Leto 1809
Le osem let kasneje, ko si skupnost še ni opomogla, je udarila kombinacija luskavice in davice. Davica, ki so jo takrat imenovali tudi "davilec", je zapirala dihalne poti majhnih otrok. Od skupno 44 umrlih v tistem letu je umrlo 33 otrok.
3. Črno leto ošpic:
Leto 1837V prvi polovici 19. stoletja izstopa tudi leto 1837. Izbruh ošpic, luskavice in davice je ponovno zdesetkal najmlajšo generacijo. Tisto leto je ugasnilo 60 življenj, med njimi je bilo kar 48 otrok.
4. Rdeči izpuščaj smrti: Leto 1857
Sredi stoletja, leta 1857, je v vasi začela razsajati škrlatinka. Ta visoko nalezljiva bakterijska okužba z vročino in značilnim izpuščajem je bila usodna za 22 otrok od skupno 39 umrlih v fari.
5. Vojni čas in bolezen: Leto 1866
Ko so v širšem evropskem prostoru potekali politični in vojaški spopadi, sta v Otaleški fari zavladali griža in škrlatinka. Zaradi slabih higienskih razmer in hitrega širjenja med sorojenci v natrpanih izbah je od skupno 46 umrlih umrlo 30 otrok.
PREGLED SMRTI MED EPIDEMI JAMI V OTALEŽKI FARI
======================================================
Leto Vzrok epidemije Skupaj umrlih Umrli otroci
------------------------------------------------------
1801 Diareja (driska) 61 49
1809 Luskavica, davica 44 33
1837 Ošpice, luskavica, davica 60 48
1857 Škrlatinka 39 22
1866 Griža, škrlatinka 46 30
======================================================
Zaključek: Dolga pot do boljšega jutri
Zgodba o umrljivosti v Otaleški fari med letoma 1785 in 1910 ni le suha statistika iz starih cerkvenih knjig. Je pretresljivo pričevanje o času, ko je bila izguba več otrok v družini nekaj vsakdanjega. Vsak križ na otaleškem pokopališču je pomenil zlomljene upe staršev, ki so nemočno opazovali, kako jim bolezni jemljejo prihodnost.
Šele konec 19. in začetek 20. stoletja sta z začetkom postopnega odkrivanja bakterij, uvajanja obveznega cepljenja, gradnje prvih preprostih vodovodov in širjenja zdravstvene zavesti prinesla olajšanje. Ta kronika ostaja opomin, kako drago so naši predniki plačevali ceno za stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne: kozarec čiste vode, kos mila in topel, zračen dom
 |
| Iz matične knjige umrlih. Leto1801 Maj,Junij,Julij, Avgust ,September.Župnija Otalež. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar