LAZEC: Revolucionarno delavsko gibanje pod italijansko zasedbo: Primer Pluženj in Lazca v letu 1920

Revolucionarno delavsko gibanje pod italijansko zasedbo: Primer Pluženj in Lazca v letu 1920

Zgodovinski kontekst: Primorska med okupacijo in rapalsko mejo

Konec prve svetovne vojne in razpad Avstro-Ogrske jeseni 1918 sta na Primorskem prinesla obdobje izjemne politične, narodnostne in socialne negotovosti. Novembra 1918 je italijanska vojska na podlagi določil Londonskega pakta zasedla celotno slovensko Primorsko, Istro in dele Notranjske ter Dalmacije. To zasedbeno obdobje, ki je trajalo do uradne razmejitve z Rapalsko pogodbo (november 1920) in kasnejše formalne priključitve k Italiji, je zaznamoval močan pritisk na slovensko prebivalstvo.

Istočasno je v Italiji in na zasedenih ozemljih vrelo na socialnem področju. Obdobje med letoma 1919 in 1920, v zgodovinopisju znano kot »rdeči dve leti« (Biennio Rosso), so zaznamovali množične stavke, zasedbe tovarn in ustanavljanje delavsko-kmečkih svetov. Povratniki s front in iz ujetništva (tudi iz Rusije, kjer so doživeli oktobrsko revolucijo) so doma naleteli na opustošenje, pomanjkanje in brezposelnost.

V teh zaostrenih razmerah se je na Primorskem pod vplivom italijanskega delavskega gibanja in pod vodstvom naprednih slovenskih politikov, med katerimi je izstopal dr. Henrik Tuma, začelo bliskovito širiti socialistično in komunistično gibanje. V številnih primorskih vaseh so nastajale krajevne socialistične organizacije revolucionarne usmeritve, ki so se organizacijsko povezovale s komunističnim delavstvom v Italiji (to je kasneje, v začetku leta 1921, privedlo do ustanovitve Komunistične partije Italije).

Organizacijski zametki v Plužnjah pri Cerknem

Ustanavljanje socialističnih celic na Cerkljanskem ni zaostajalo za večjimi industrijskimi središči, kot sta bila Trst ali bližnja Idrija z rudnikom živega srebra. V prvi polovici leta 1920 je bila tako ustanovljena socialistična organizacija v Plužnjah.

Med ključnimi akterji delavskega gibanja v vasi je bil Ivan Svetik, ki je bil politično aktiven že v predvojnem obdobju. Ohranjen arhivski dopis dr. Henrika Tume potrjuje, da so bili stiki med osrednjim vodstvom gibanja v Trstu in lokalnimi zaupniki na Cerkljanskem redni, čeprav so jih ovirale slabe prometne in poštne zveze pod vojaško zasedbo. Tuma v enem izmed dopisov Svetiku namreč pojasnjuje, da je vabilo na pomemben sestanek zaupnikov Socialistične stranke, sklican za 28. marec 1920, prejel prepozno, kar kaže na logistične težave tistega časa [Vir: Henrik Tuma: Pisma. Osebnosti in dogodki (1893–1935)].

Gibanje je hitro dobivalo množičen značaj, kar dokazuje ohranjeni seznam članov politične organizacije za Plužnje in sosednji Lazec. Iz dokumentacije, ki jo je Tumi poslal Ivan Gruden iz Pluženj, je razvidno, da se je v razmeroma kratkem obdobju od 22. februarja do julija 1920 v obeh krajih včlanilo kar 24 domačinov [Vir: Tuma, prav tam]. Za tako majhni kmečki naselji je to predstavljalo izjemno visok delež odraslega moškega prebivalstva.

Avtentična pričevanja iz časopisa Delo

O idejnem vrenju, socialnem buntu in neposrednem spopadu z italijanskimi zasedbenimi oblastmi (karabinjerji) pričata dva izjemno dragocena dopisa, objavljena spomladi leta 1920 v Trstu. Izhajala sta v časopisu Delo, ki je bil takrat glasilo Socialistične zveze v Julijski Benečiji. Besedilo dopisov objavljamo v izvirnem jeziku z minimalnimi pravopisnimi prilagoditvami zaradi lažjega branja, saj odlično ponazarjata revolucionarno retoriko in vzdušje tistega časa.

Poziv k proletarski armadi in reševanju domače grude

Prvi dopis, objavljen sredi marca 1920, opozarja na pereč problem povojne brezposelnosti in prisilnega odhoda na delo v tujino, kar pisec prepoznava kot izkoriščanje s strani kapitalističnega sistema.

PLUŽNE PRI CERKNEM
Vir: Delo (Trst), 19. 3. 1920, št. 5
»V naši kakor v sosednih občinah nas je lepo število moških zopet doma. Nekaj jih je ostalo v tujini na ta ali drug način. Ali razmere vsak dan bolj pričajo, da bo prišel čas, ko bomo morali zopet odriniti v tujino doprinašat žrtve za kapitalizem, kakor jih prenašamo vedno, če se ne bomo spametovali ter pridružili proletarski armadi celega sveta, ki kliče po preobratu sedanjega sistema. Zato pa ne na tuje! Postanimo zavedni in ustvarimo si boljše razmere doma na lastni zemlji. V to svrho združimo naše moči pod rdečo socialistično zastavo.«

Vdor karabinjerjev v Plužnjah in aretacije na Otaležu

Drugi dopis je znatno daljši in prinaša natančen kronološki opis represivnega ukrepanja italijanskih organov oblasti (karabinjerjev). Opisuje dogodke z ustanovnega sestanka krajevne komunistične organizacije, na katerem je kot govorec sodeloval delavski aktivist iz Idrije.

PLUŽNE PRI CERKNEM
Vir: Delo (Trst), 30. 4. 1920, št. 21
Poročilo iz konca aprila 1920 slikovito opisuje, kako so italijanski karabinjerji nasilno prekinili ustanovni sestanek lokalne komunistične organizacije. Po navedbah v časopisu so oblasti po zasedbi obljubljale svobodo, a so v praksi ravnale kot represivni aparat. Karabinjerji so obkolili hišo, prekinili govor aktivista iz Idrije ter popisali udeležence. Aretirali so štiri domačine in govornika, pri čemer so nekateri aretirani takoj pobegnili, ostale pa so odpeljali na karabinjersko postajo v sosednji Otalež.
Zapis izpostavlja slabe razmere v zaporu, kjer so bili aretirani pridržani na podstrešju brez ustrezne opreme. Po izpustitvi naslednji dan so domačini kljub represiji izrazili odločenost za nadaljevanje boja pod rdečo zastavo, saj so v "svobodnem izkoriščanju" videli le kapitalistično zatiranje. Pozvali so k vključitvi v komunistično organizacijo kot edino rešitev za delavce in kmete. Celotno, zvesto prepisano besedilo tega pričevanja si lahko preberete v navedenem viru [Vir: Delo (Trst), 30. 4. 1920, št. 21].

Ivanu Svetiku iz Pluženj , ki je v delavskem gibanju deloval že pred prvo svetovno vojno Tuma v dopisu sporoča ,da je vabilo na sestanek zaupnikov socialistične stranke 28.3 1920 prejel prepozno.