Slovenci v italijanskih posebnih bataljonih (1940–1945)

Slovenci v italijanskih posebnih bataljonih (1940–1945)

Mobilizacija in izločitev

Z vstopom Italije v vojno junija 1940 so fašistične oblasti številne vojake slovenskega rodu označile za »politično nezanesljive in nevarne slovanske elemente«. Začeli so jih izločati iz redne vojske in jih nameščati v tako imenovane posebne bataljone (battaglioni speciali).

Te vojak so razorožili, jim odvzeli embleme ter vojaške oznake in jih iz domačega okolja poslali na jug Italije, na Sicilijo in Sardinijo. Tam so jih uporabljali kot nekvalificirano delovno silo za vojaške in privatne namene.

Delovni pogoji in vsakdanje življenje

Mobiliziranci so opravljali najtežja fizična dela:

• Natovarjali in razkladali so tovor v skladiščih, na letališčih in v pristaniščih
• Kopali so zaščitne rove in gradili ceste ter novogradnje
• Čistili so ruševine po bombardiranjih
• Delali so v gozdovih in rudnikih

Za svoje delo so prejemali skromno plačilo, ki so ga porabili za nakup vina, sira, cigaret in razglednic. Pisma in dopisnice so morala biti napisana izključno v italijanščini, saj sicer ne bi šla skozi strogo vojaško cenzuro. Ko je začelo primanjkovati hrane, so z denarjem kupovali pridelke na bližnjih kmetijah.

Prehrana in bolezni

V okrožnici o ustanovitvi posebnih bataljonov je bilo določeno, da mora hrana le za silo zadostovati minimalnim življenjskim potrebam. Obrok oz. »menažo« so dobivali dva- do trikrat dnevno, večinoma v obliki mineštre ali juhe iz krompirja, riža in zelenjave (korenje, grah, cvetača). Dnevno so prejeli še 80 dekagramov kruha v obliki dveh »panjok« (hlebčkov). Le redki so ob praznikih dobili testenine (»paštašuto«).

Tisti, ki so pomagali v vojaških skladiščih, so si priboljške zagotovili tako, da so med raztovarjanjem kaj raztresli ali izmaknili. Zaradi katastrofalnih higienskih pogojev je veliko vojakov zbolelo za malarijo.

Prisilna mobilizacija mladoletnikov

V posebne bataljone je bilo skupaj odvedenih okoli 6.000 Slovencev. Z razmahom partizanskega gibanja so od februarja 1943 naprej v te enote prisilno mobilizirali celo mladoletnike iz Primorske in Istre.

Samo iz Cerkljanskega okraja je bilo mobiliziranih več kot 130 fantov. Iz Otaleža in sosednjih vasi jih je bilo 12 (šest iz Otaleža, dva iz Lazca in štirje iz Jazen).

Kapitulacija Italije in nemška nadvlada

Ob kapitulaciji Italije (8. septembra 1943) se njihovo življenje ni bistveno spremenilo. Oblast na Sardiniji so za kratek čas prevzeli Nemci. Fantje so morali še naprej kopati jarke in razkladati strelivo, ki so ga Nemci dovažali iz Italije in kasneje iz Afrike, ter čistiti ruševine v mestih.

Po umiku Nemcev so razmere ostale izjemno slabe, saj so jim še naprej poveljevali italijanski častniki. Hrane je bilo vse manj, včasih pa sploh nič.

Pod zavezniškim poveljstvom in vrnitev domov

V začetku marca 1944 je večino slovenskih mobilizirancev prevzela pod okrilje VII. ameriška armada. Razmere so se takrat močno izboljšale. Skupaj z ameriškimi vojaškimi enotami so delali na vojaških objektih, skrbeli za gorivo na bencinskih črpalkah in delali v skladiščih razstreliva. Hrana se je izboljšala, uredile so se higienske razmere, največja stiska pa je bila psihična, saj od kapitulacije Italije niso imeli nobenih novic od doma.

Konec oktobra 1945 so jih z vlakom preko Švice in Italije končno prepeljali do Postojne in nato v domače kraje. Američani so jim ob slovesu podarili nekaj obleke in darila za sorodnike. Domači so jih sprejeli s toplino in prisrčnostjo, takratna nova oblast pa jih je gledala z nezaupanjem in očitki, da so bili med vojno na varnem, ko bi se morali boriti.

---

Seznam cerkljanskih fantov v posebnih bataljonih

Mobilizirani fantje:

• Cerkno: Bevk Vincenc, Lapajna Pavel, Hadolin Ivan, Keršina Ivan, Laharnar Stanislav, Oblak Stanko, Sedej Gabrijel, Hojak Rudolf, Podobnik Ciril, Raspet Jožef, Bevk Jakob, Peternelj Ivan, Prezelj Rafael, Sedej Peter, Bizjak Viljem, Kacin Venceslav, Mažgon Ciril, Obid Gabrijel, Murovec Anton, Ličar Ferdinand, Obid Anton, Podobnik Peter, Raspet Gabrijel, Slabe Ciril, Kokelj Alojz, Magajna Rajko, Obid Vinko, Pavšič Ivan, Raspet Andrej, Raspet Pavel, Kranjc Jožef, Sedej Metod, Tušek Peter
• Otalež: Raspet Franc, Bevk Peter, Čerin Ivan, Vogrič Florjan, Zajc Ivan, Močnik Franc
• Jazne: Pisk Ivan, Likar Franc
• Lazec: Uršič Valentin, Lapajna Rihard
• Reka: Urdič Spiridione, Čandek Ludvik, Šinkovec Rudolf, Črnilogar Anton, Štucin Feliks, Domajnko Alojz
• Jesenica: Flander Andrej, Mavrič Gabrijel, Štremfelj Ivan, Pagon Franc
• Polane: Močnik Jožef, Šinkovec Metod
• Šebrelje: Medved Peter, Božič Rudolf, Ozebek Anton, Črnilogar Ivan, Pavšič Štefan, Eržen Martin, Grošelj Janez, Črnilogar Vincenc, Rejec Ivan, Munih Gabrijel, Škvarča Julij
• Orehek: Čelik Jakob, Feltrin Gabrijel, Velikonja Alojz
• Novaki: Mlakar Jakob, Florjančič Alojz, Peternel Aleksander, Kenda Gabrijel, Kokalj Franc, Kenda Stanislav, Flander Božidar, Raspet Anton, Jerman Jožef, Kokelj Jaka, Rejec Viktor, Obid Aleksander, Mlakar Nikolaj, Peternel Ivan
• Novine: Mežek Jožef
• Trebenče: Pirih Ciril
• Robidnica: Potočnik Jakob, Možina Jožef, Verčič Ivan, Verčič Vincenc
• Planina: Svetik Franc, Tušar Peter, Prezelj Ivan
• Jagerše / Jagerče: Štucin Franc, Lapanja Jernej, Lapanja Peter, Černilogar Štefan
• Ravne: Prezelj Viktor, Guzelj Jožef, Čelik Peter, Oblak Franc
• Straža: Pirih Franc, Lipužič Jožef
• Masore: Vončina Franc
• Čelo: Magajne Anton
• Laze: Kokalj Matevž
• Herne, Nemčija: Raspet Bernard
• Bukavo: Serjun Miroslav, Laharnar Anton
• Gorje: Tušar Peter, Močnik Ivan
• Poče: Prašnik Filip, Močnik Nikolaj, Močnik Julijan
• Cerkljanski vrh: Baželj Stanko, Peternelj Alojz
• Zakojca: Čelik Angel, Koder Stanko, Pajntar Just, Valenčič Andrej
• Labinje: Raspet Jožef

Umrli na Sardiniji:

• Peternel Ciril (Cerkljanski vrh)
• Prezelj Josip (Ravne)
• Razpet Jože (Novaki)
• Rejc Franc I. (Jazne)
• Rejc Franc II. (Jazne)
• Rejc Venceslav (Šebrelje)
• Rojc Franc (Novaki)
• Štremfelj Stanko (Orehek)