LAZEC: Naši v Ameriki-Ivan Vogrič (John Vogrich)

Življenjska pot Ivana Vogriča (1877–1941)

Od cerkljanskih Masor do vrha slovenske izseljenske organizacije v Ameriki

Pot v obljubljeno deželo čez lužo

Na začetku 20. stoletja je huda ekonomska stiska, ki je pestila slovenske pokrajine, pognala na tisoče rojakov v svet v iskanju kruha in boljšega življenja. Med njimi je bil tudi Ivan Vogrič (v Ameriki kasneje znan kot John Vogrich), rojen leta 1877 v hriboviti vasi Masore pri Cerknem. Kot mladenič, poln upanja in delovnega elana, je zapustil rodne kraje in se podal na negotovo pot čez Atlantik.

Njegov cilj je bila zvezna država Illinois, natančneje rastoče rudarsko mesto La Salle, ki je v tistem času privabljalo številne slovenske delavce. V Ameriki si je življenje ustvaril tudi del njegove širše družine; v Kansas Cityju je živela njegova sestra Matilda, drugod po Združenih državah Amerike pa sta si nov dom poiskala tudi njegova bratranca Matevž (Matt) in France (Frank) ter sestrična Pavla (Pauline).

Ustanovitev društva Triglav in vzpon v SNPJ

Življenje v rudarskih mestih je bilo trdo in polno nevarnosti, saj delavci niso imeli socialne varnosti. Ivan Vogrič je hitro spoznal, da je ključ do preživetja in napredka v medsebojni pomoči ter organiziranosti rojakov. Oktobra 1903 je postal eden ključnih soustanoviteljev podpornega društva ameriških Slovencev Triglav št. 2 v La Sallu. To društvo je kasneje odigralo pomembno vlogo pri širjenju delavskega podpornega gibanja.

Vogričeva naravna avtoriteta, poštenost in predanost skupnosti so ga kmalu potisnile v ospredje splošnega slovenskega izseljenskega gibanja. Leta 1907 se je prvič udeležil konvencije Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), tedaj najpomembnejše in najnaprednejše organizacije ameriških Slovencev. Njegov ugled je vztrajno rastel, kar se je potrdilo na pittsburški konvenciji leta 1915, kjer so ga delegati izvolili na najvišji položaj v organizaciji – postal je predsednik glavnega urada oziroma glavnega odbora SNPJ. To izjemno odgovorno funkcijo v času prve svetovne vojne je uspešno opravljal vse do konvencije v Springfieldu leta 1918.

Desetletja v Chicagu: Glavni blagajnik naprednega gibanja

Novo poglavje njegovega življenja se je začelo leta 1920 s preselitvijo v Chicago, ki je bil takrat pravo kulturno in politično središče ameriških Slovencev. Istega leta je bil na splošnem glasovanju članstva izvoljen za glavnega blagajnika SNPJ. Da je šlo za moža izjemnega zaupanja, dokazuje dejstvo, da so mu člani vodenje skupne blagajne zaupali polnih enaindvajset let, vse do njegove smrti leta 1941.

Poleg izjemno zahtevnega dela na vrhu SNPJ je bil Vogrič neutrudno aktiven tudi na lokalni ravni. Bil je ponosen član društva Francisco Ferrer št. 131, ki je delovalo v okviru SNPJ, ter član Jugoslovanske katoliške jednote (JSKJ). Kot človek naprednih in socialnih nazorov je bil globoko vpet v delavske in socialistične kroge; do leta 1938 je deloval kot izjemno dejaven član Jugoslovanske socialistične zveze (JSZ).

Družinsko zavetje in slovo

Kljub javnemu in društvenemu udejstvovanju, ki mu je jemalo ogromno časa, je bil Ivan Vogrič predan družinski oče. Poročen je bil z Alojzijo (Louise) Pirnat. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: sin John ter hčere Anne, Eleanor in Rose, ki so odraščali razpeti med ameriškim vsakdanom in ponosom na svoje slovenske korenine.

Življenjska pot tega velikega organizatorja, zavednega rojaka in borca za delavske pravice se je iztekla 19. decembra 1941 v Chicagu, ko je umrl v starosti 64 let. Novica o njegovi smrti je globoko pretresla slovensko skupnost v Ameriki. O njegovem slovesu in pomembni zapuščini so z velikim spoštovanjem poročali osrednji ameriški in izseljenski časopisi, med njimi sloviti Chicago Tribune (20. decembra 1941) in osrednje glasilo naprednih Slovencev Prosveta (24. decembra 1941, št. 250). Ivan Vogrič ostaja zapisan v zgodovini kot eden tistih mož, ki so iz nič zgradili močne podporne stebre, na katere so se lahko naslonile generacije slovenskih izseljencev v ZDA.

Viri in literatura

Chicago Tribune, izdaja z dne 20. 12. 1941 (osmrtnica in poročilo o smrti).
Prosveta (Chicago), letnik XXXIV, 24. 12. 1941, št. 250 (prispevek o delu in slovesu glavnega blagajnika).
Arhivska dokumentacija Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) – zapisniki konvencij (1907, 1915, 1918, 1920).