Bilo je lepo, mirno sobotno jutro, 28. junija 1917. Kmetje so bili večinoma že pokonci in so opravljali vsakdanja opravila v hlevu. Nekateri so že pripravljali vse potrebno za setev repe, drugi pa so točili vodo v sode, naložene na vozovih. Ker je bila tiste dni velika suša, so z voli vozili vodo od hiše do hiše za potrebe ljudi in živine.
A mirno jutro je kaj kmalu prekinil močan hrup.
Okoli pol sedme ure zjutraj se je namreč s šebreljske strani zaslišalo značilno brnenje zrakoplovov. Kmalu so se na obzorju prikazali obrisi osmih bombnikov. Ko so zapustili Šebreljsko planoto, so se spustili nekoliko nižje nad reko Idrijco in poleteli v smeri Otaleža.
Ljudje v Plužnjah in Lazcu so radovedno opazovali, kaj se bo zgodilo, zato so prelete spremljali kar na odprtem. Vajeni so bili zrakoplovov, ki so skoraj vsakodnevno odmetavali bombe nad Idrijo. Norčevanje nekaterih, »saj nas sploh ne opazijo«, pa je kmalu postalo kruta resnica.
Ko so letala priletela nad Otalež, so se od enega utrgale tri svetle pike. Med ljudmi je završalo: »Spet mečejo tiste modre letake!« Že nekaj dni prej so namreč zrakoplovi po teh krajih raztresli veliko letakov s tiskanim besedilom nekega Trumbića, ki je pozival ljudstvo k uporu. To takratnim avstrijskim oblastem seveda ni bilo po volji. Avstrijski žandarji so kasneje te letake pobirali in opozarjali prebivalce, naj jih takoj izročijo njim.
Tokrat pa to niso bili letaki. Bile so bombe, ki so jih prinesli italijanski zrakoplovi kot prvi »žegen« in »pozdrav« ljudstvu, ki so ga nameravali »osvoboditi«.
Avstrijsko vojaško poveljstvo je imelo takrat kraje na Cerkljanskem za zaledje, zato je v vasi poslalo na pašo okoli 300 izčrpanih konj, nekaj od njih tudi v Otalež.
Prve odvržene bombe so padle v neposredno bližino konj, ki so se pasli na obrobju vasi, vendar niso povzročile škode. Ena je poškodovala sušilnico za sadje nekega vaškega posestnika, ostale pa so padale v veliki razdalji druga od druge in prav tako niso naredile večje škode. Večina od dvajsetih bomb je padla v gozd, le ena med njimi je zadela rob vasi, a k sreči ni eksplodirala.
![]() |
| Domoljub 09.08.1917 številka 32 |
![]() |
| Slovenec 03.08.1917 številka 176 |


Ni komentarjev:
Objavite komentar