LAZEC: Naši v Ameriki-Janez Kogoj

Naši v Ameriki: Zgodba Janeza Kogoja (1912–2012)

Janez Kogoj (v Ameriki znan kot John Kogoy) je bil eden izmed tisočih delovnih in ponosnih Slovencev, ki so v iskanju boljšega kruha v prvi polovici 20. stoletja zapustili rojstno grudo in si ustvarili novo življenje onkraj Atlantika. Njegova življenjska pot, ki je trajala skoraj celo stoletje, pooseblja usodo celotne generacije slovenskih migrantov: trdo delo v rudnikih in industriji, neizmerna skrb za družino v domovini, uspešna integracija v ameriško družbo ter globoka, vseživljenjska zvestoba slovenskim koreninam.

Mladost pod idrijskimi hribi in odhod v neznano

Janez Kogoj se je rodil tik pred izbruhom prve svetovne vojne, 4. maja 1912, v hribovski vasici Plužnje (danes občina Cerkno). Rodil se je v skromni kmečki družini očetu Andreju in materi Mariji Kogoj. Skozi mladost v domačem kraju je razvil močan čut za delavnost, vero in povezanost z naravo. V družini je odraščal s sestro Katarino (kasneje poročeno Svetičič).

Zaradi težkih gospodarskih razmer in političnih pritiskov na Primorskem pod takratno italijansko oblastjo se je družina soočala z negotovo prihodnostjo. Oče Andrej je zato že pred njim odšel v Združene države Amerike, da bi pripravil teren za svojega sina. Leta 1929, ko je bil Janez star rosnih 17 let, je napočil trenutek slovesa. Zapustil je rojstne Plužnje in se podal na dolgo čezoceansko pot proti obljubljeni deželi.

Prva leta v Ameriki: Premogovnik v Sharplesu

Po prihodu v ZDA se je pridružil očetu v zvezni državi Zahodna Virginija (West Virginia). Nastanila sta se v manjšem rudarskem naselju Sharples. Kot mladenič je takoj poprijel za najtežje fizično delo in se zaposlil v lokalnem premogovniku.

Zahodna Virginija je bila takrat eno glavnih središč ameriške premogovniške industrije, kjer so v težkih in nevarnih razmerah globoko pod zemljo delali številni evropski priseljenci. Kljub mladosti in težkemu zaslužku Janez nikoli ni pozabil na domovino. Pomemben del svojega rudarskega zaslužka je redno in vestno pošiljal nazaj v Plužnje, s čimer je finančno preživljal mamo in sestro ter jima omogočal dostojnejše življenje.

Selitev v dolino Kanawha in ustvarjanje družine

Pred izbruhom druge svetovne vojne se je Janezovo življenje začelo stabilizirati. Preselil se je v rodovitno in industrijsko razvito dolino Kanawha. Sprememba okolja je prinesla tudi zamenjavo poklica; zaposlil se je v namenski industriji oziroma tovarni orožja, kar mu je zagotovilo večjo socialno varnost.

Svoj novi, trajni dom si je ustvaril v slikovitem mestu St. Albans. Tam je spoznal ljubezen svojega življenja, Josephine Rugel, s katero sta stopila pred oltar leta 1935. V zakonu, polnem medsebojnega spoštovanja, sta vzgojila tri otroke, na katere sta bila izjemno ponosna:

Katherine Beatrice (kasneje poročena Scalise, pri kateri je preživel svoja zadnja leta),
Ludwick Andrew (ki je v kasnejših letih uspešno študiral in deloval v širši regiji),
Robert "Bob" (ki se je uveljavil kot odličen športnik).

Družina Kogoj (v Ameriki zapisana kot Kogoy) je bila vzor trdne, delavne krščanske skupnosti, kjer so se prepletale ameriške priložnosti in slovenske tradicionalne vrednote.

Zvestoba slovenski identiteti in društveno delovanje

Čeprav je John Kogoy postal polnopravni član ameriške družbe, je v njegovem srcu vedno utripalo slovensko srce. Bil je globoko veren, pošten in neumoren mož. Svoje korenine je ohranjal skozi ljubezen do zemlje in tradicije, ki jo je prinesel iz domačih krajev. Na svojem domu v St. Albansu se je z veliko strastjo ukvarjal s kmetijstvom, vinarstvom, čebelarstvom in tradicionalno domačo predelavo mesa po slovenskih receptih. S tem je svojim otrokom in sosedom pričaral delček pristnega slovenskega podeželja.

Za ohranitev narodne zavesti med rojaki je bil ključen njegov prispevek v Slovenski narodni podporni jednoti (SNPJ). SNPJ je bila osrednja organizacija, ki je skrbela za medsebojno pomoč, kulturno življenje in povezovanje slovenskih priseljencev po vseh ZDA. Janez je bil njen dolgoletni zvesti član, zaradi svoje uglednosti, organizacijskih sposobnosti in poštenosti pa je bil izvoljen tudi za lokalnega predsednika društva. Skozi to funkcijo je neutrudno pomagal novim priseljencem in organiziral družabne dogodke, ki so ohranjali slovensko besedo in pesem v Zahodni Virginiji.

Stoletje življenja in slovo

Janez se je po dolgih desetletjih požrtvovalnega dela uradno upokojil leta 1974. Svoja upokojenska leta je preživljal aktivno, obdan z ljubeznijo svojih otrok, vnukov in širše skupnosti.

Njegovo bogato, z delom in ljubeznijo izpolnjeno življenje se je izteklo 15. februarja 2012. Umrl je mirno, na domu svoje hčerke Katherine v South Charlestonu (Zahodna Virginija), v neposredni bližini krajev, kjer je pustil neizbrisan pečat. Dočakal je častitljivo starost – umrl je le nekaj mesecev pred svojim 100. rojstnim dnem.

Janez Kogoj ostaja v spominu kot svetel zgled slovenskega človeka v tujini: pokončen, delaven, ponosen na svoje prednike in zapisan v zgodovino kot nepogrešljiv del mozaika "Naših v Ameriki".