Že skoraj tisoč
let , na sončni strani
nad reko
Idrijco , majhna vas stoji
gorati svet pod
Laško goro ,
dom
poštenih , dobrih ljudi.
Kamorkoli
grem , kjerkoli sem
v srcu , mislih
sem s teboj,
si edini , si
najlepši
pozabil nikdar
te ne bom.
Majhna cerkev
svetega Jurija
na hribu nad
vasjo stoji
gozdovi , pašniki , njive ,
polja ,
lepe hiše
delovnih ljudi.
Kamorkoli
grem , kjerkoli sem
vedno vračam k
tebi se nazaj
si edini , si
najlepši
zame zemeljski
si raj.
Glas
harmonik , ljudska pesem ,
Laški sejem
druži nas ,
v težkih časih
stopimo skupaj ,
vedno enotna
bila je naša vas.
Kamorkoli
grem , kjerkoli sem
v srcu , mislih
sem s teboj
si edini, si
najlepši
Lazec , moj rodni
dom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar