četrtek, 26. november 2020

Gradnja zadružnega doma v Otaležu leta 1948

Vir-Slovenski jadran 9.9 1952 št.38


Nabavno -prodajna zadruga v Otaležu  se je osamosvojila leta 1947. V zadrugo so bili včlanjeni prebivalci vasi Lazec, Plužnje, Otalež in Jazne.

Promet  zadruge je bil tistega leta  zelo velik. Kmetje so prodali zadrugi velike količine krompirja in sadja, ki ga je izvozila. Pred tem so sami prodajali svoje pridelke po Idriji, za izvoz pa ni nihče poskrbel ,ker so bili zadružni prostori zelo majhni., so se zadružniki odločili, da bodo na pobudo OF v letu 1948 zgradili nov zadružni dom .Množične organizacije so se obvezale prispevati svoj delež s prostovoljnim delom, in sicer: sindikalna podružnica v Otaležu 4000 ur, organizacije OF v Otaležu, Plužnjah , Lazcu in Jaznah 1000 ur, AFŽ 510 ur, mladinske organizacije 1500 ur, gasilsko društvo v Plužnjah 100 ur in pionirska organizacija 1500 ur.  Na množičnem sestanku januarja 1948  so izvolili pripravljalni odbor, ki je skrbel, da so bile obveznosti tudi v resnici izpolnjene.


V OKRAJU IDRIJA HOČEJO BITI PRVI PRI GRADNJI ZADRUŽNIH DOMOV 

Vir-Slovenski poročevalec 8.2 1948 št .33




Bistra Idrijca se pri Idriji vije po tesni dolini tik pod cesto, ki pelje proti Sv.Luciji. Na osojni strani se razteza dolg, strm hrib Krnica, ki je do vrha obraščen z gostim gozdom, le tu pa tam so majhne strme ledine z malimi njivicami. Na vsaki izmed teh reber se je v breg prirasla hiša s siromašnimi gospodarskimi poslopji. Med raztresenimi domačijami so grape , po katerih ob nalivih ali pa spomladi, ko se na hribu tali sneg, derejo hudourniki in vale s seboj skale in štorovje v dolino.

Na bregovih onkraj doline se raztezajo vasice Plužnje, Lazec, Otalež in Jazne. največja med njimi je vas Otalež, katere hiše so stisnjene v hrib, kot lastovičje gnezdo pod slemenom. Sredi vasi stoji nova šola, poleg nje pa stavba krajevnega ljudskega odbora, Poleg krajevnega ljudskega odbora so v isti zgradbi še zadružna trgovina, čevljarska in krojaška delavnica.

Na vasi je te dni manj ljudi kot po navadi. Tu in tam si kdo zadana na rame koš z gnojem, ki ga raznaša v breg. Nad vasjo ob cesti pa je bolj živo. V peščeni jami kopljejo pesek za zadružni dom .Vodja skupine tovariš Bevk je skoraj vsak dan pri izkopavanju peska. Danes so prišli tudi vaščani Močnik , Vehar in France. Izpod krampov se neprestano siplje pesek in drobno kamenje , ki ga France seje v mreži. Kup ob cesti je vedno velik. Voznik Brejc ga nikakor ne more sproti zvoziti na gradbeni prostor. Danes so ga do mraka nakopali kar 4 kubične metre. Delo jim gre hitro izpod rok. Pohiteti je treba , dokler še človek utegne iti od doma. Vsak dan se zbere v peščeni jami skupina prostovoljcev. Kup peska na gradbenem odru pa je vedno večji. Opoldan se iz šole usujejo šolarčki , ki s prsti pišejo po pesku-" Za zadružni dom."




V kamnolomu nedaleč od vasi lomijo kamenje. Udarci težkih kladiv po železnih drogovih in po kamenju done daleč naokoli in se odbijajo v nasprotni ležeči  Krnici. Tovariš Golob že ves dan prav pridno tolče ob kameni breg , da se lomijo veliki kosi kamenja .S čela mu drse potne kaplje, po dobrodušnem licu ,ki se pogosto razleže v zadovoljen  nasmeh :"Ko bo dom dograjen, bo treba napeljati še elektriko in vodovod, potem bomo pa na konju."

Nad cerkvijo v strmem bregu, obraščenem z grmovjem in mladimi smrekami , že ves dan pojo sekire. Veharjev Viljem s sovaščani pripravlja les za apnenico. Celo reber so že ogulili.

"Dvakratno korist bomo imeli. Pripravljamo les in obenem čistimo gozd. Mlade smreke so že bile potrebna sonca in zraka." pripoveduje Viljem, ki je navajen trdega dela v teh strminah. Za apnenico so že našli primerno kamenje .Žgali bodo toliko apna, da ga bo za potrebe zadružnega doma še preostajalo. Nič za to- pravijo vaščani- saj bomo še gradili.

Eno uro hoda od Otaleža v bližini vasi Jazne sekajo les. Veselo pojejo sekire v smrekovem gozdu. Od časa o časa se čuje hrup in ječanje padajočih smrek iz katerih bodo iztesali gradbeni les. Še letos se bo ta les belil nad zidovi doma. Prav gotovo se bo. Vaščani sami težko pričakujejo, kdaj bodo na  zadnje sleme pritrdili smrekico s pisanimi trakovi. Tudi v bodoče se bo gozdovih slišal jek sekir. Poleg doma si mislijo zgraditi mizarsko delavnico. Obnovili bodo tudi žago v dolini, ki jo je krajevni odbor prevzel od prejšnjih lastnikov.



Pridnim vaščanom pridejo večkrat pomagat strokovnjaki. Tovariš Velikonja , ki dela načrt za njihov dom, prav pogosto prihaja in daje potrebne nasvete. Tokrat je prišel, da odmeri prostor za zadružni dom. Zadružni dom bo stal, kakor vse ostale hiše , prislonjen na hrib. Treba bo dosti kopati. Izkopano zemljo bodo vozili  na cesto, ki jo bodo dvignili. Za lažji prevoz materiala bodo v kratkem dobili na posodo tračnice in vagončke. Tovariš Velikonja , ki se je z požrtvovalnostjo   poprijel dela za gradnjo zadružnih domov v Idrijskem okraju, je zadovoljen z dosedanjimi uspehi. On dobro ve, zakaj so zadružniki tako pridni. Na noben način nočejo zaostajati za drugimi. Kmetje iz Črnega vrha so vsem krajevnim odborom  napovedali tekmovanje .Ne bodo se dali prekositi. Zvedeli so tudi, da bodo dobili nagrado vsi ,ki bodo svoj zadružni dom prvi zgradili. Potrudili se dodo , da dobe , če bo le mogoče, prvo nagrado- tovorni avtomobil. Z vsemi silami ga bodo skušali zaslužiti. Delo je treba v večjem obsegu zaslužiti. Delo je trebe v večjem obsegu končati še preden se bo pričelo delo na polju. Tak oso sklenili kmetje Otaleža, Plužnja , Lazec in Jazen. Redki so oni , ki se ne bodo udeležili tega velikega dela. Vse množične organizacije  so sprejele obveznosti. Zveza borcev je sklenila , da bo vsak član prispeval 100 prostovoljnih ur, člani OF po 60, člani sindikata, AFŽ, LMS pa tudi po 60 prostovoljnih ur. Tudi pionirji bodo prispevali svoj delež. Že sedaj pomagajo pri sekanju drv za apnenico in pri zbiranju starega železa , ki bo šlo za zamenjavo za tračnice. Pionir Mirko pridno vlači butare k apnenici. Prav tako tudi ostali pionirji, žene, delavci, mladina.

Zvečer se mladina zbira in se uči. V kratkem bodo igrali igro, izkupiček pa bodo prispevali za zadružni dom.In ko se razhajajo , še pozno v noč odmeva po bregovih njihova vesela pesem .

Ni komentarjev:

Objavite komentar