Pri nas v našem kraju, saj vendar veste , kje je Cerkno na Tolminskem, smo imeli strokovnjaka starega Kacafura, ki je poznal vse pijače in vse komedije tega sveta.
Bil je muzikant, lovec, pevec, plesalec, šaljivec in lahkoživec, da mu ga ni bilo para od Otaleža do sv. Lucije.Nikdar ni delal, pa vedno dobro živel. Vedno je bila zbrana v Firbarjevi gostilni vesela družba in kjer je bila vesela družba , je bil tudi Kacafur.
Vino so pokušali. Firbarjev Peter je imel največjo in najboljšo zalogo pijače v vsej dolini.
Škrici so pokušali in se niso mogli zediniti, če je bizelj ali hrvaško vino.
Tudi Kacafur je pokusil in samozavestno razsodil: — Bizelje
Res je bil bizelje.
— Kako, hudiča, si uganil: — se je začudil Peter Firbar, — saj še gospodje, — in je po kazal k mizi, kjer so sedeli škrici , — saj niti gospodje , ki so vsega dobro vajeni, ne ločijo pijače od pijače.
Nimaš je v hiši pijače - se je postavil Kacafur - ki bi je jaz ne poznal.
To je bil že izziv, in naredili stavo: Kacafur bo pokusil vse in če se ne bo nikdar zmotil , bo lahko teden dni pil kar bo hotel, če pa le v enem slučaju ne bo pogodil, bo moral Firbarju razžagati in razcepiti deset klafter drva.
Kacafura so posadili na stol sredi gostinjske sobe, mu zavezali oči in Firbarjev Peter je začel prinašati pokušnjo.
Brr , to je cviček - je stresel Kacafur, ko je nagnil prvi kozarec - Vipavec - je konštatiral pri drugem.. Dalmatinec- je uganil pri tretjem.
In Firbar je nosil in nosil in se čudil.
Za spremembo mu je dal jagodovca , borovničarja , na to pa močno italijansko vino. Kacafur je takoj povedal, kaj je to in kaj je ono.
Šel je v klet in odprl buteljko. — No, kaj je pa to!
Šampanjec- je rekel Kacafur. Zadnjič sem ga pokusil pred dvajsetimi leti , ko se je tvoja Cilka možila.
Dal mu je špirita " rožico" vino z otoka Visa , burgundca in portsko vino.
Čudež božji , — Kacafur je pokusil in povedal, kaj je. Firbarjevemu Petru je postalo že vroče , Kacafur je pa mirno sedel in čakal , kaj mu bodo še prinesli.
Izgubil boš , Peter, — so ga dražili škrici , — stavo boš izgubil , Peter.
V kleti je izbrskal izpod peska steklenico renskega vina.
Pokusi - je ukazal.
Kacafur je pokusil in mirno odvrnil : — Rajnvajn.
Petru je šlo za nohte . Žal mu je bilo , ker se je v stavo spustil. Saj bi moral vendar vedeti. Kacafur je že trideset let vsak dan pil pri njem. V tridesetih letih pa že postane človek strokovnjak - ni zlodej.
Še tega pokusi , — je rekel ves obupan , ko je stopil v sobo. — Še tega pokusi in povej , kaj je. Saj vem , da boš stavo dobil.
Kacafur je pokusil . Pobledel je in skoro zvilo ga je . Dvakrat je zacmokal z jezikom , s težavo pogoltnil , tresel se je in ugibal. Spet je pokusil. Pljunkal je tekočino po ustih , naposled pa izpljunil rekoč: — Ne vem , kaj je.
Strgal je obvezo raz oči in se opotekel k Petru: — Nak , ne vem , kaj je . Dobil si , Peter. Jutri bom začel žagati tista drva.
Peter mu je bil nazadnje dal pokusiti čiste vode.
Vir-Glas naroda 15.12 1938 št 290
Zgodbo z naslovom " Strokovnjak " je napisal neznani Cerkljanski rojak ,objavil pa jo je Janez Trček slovenski novinar , rojen v Idriji , glavni urednik časopisa Glas naroda iz New Yorka od leta 1916 pa vse do njegove smrti leta 1942. Kot glavni urednik je pisal stalne zabavne prispevke, ki so bili objavljeni pod psevdonimom Peter Zgaga, v katerih je neusmiljeno bičal napake in slabosti svojih rojakov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar