Tauglich ali škart

Vsako pomlad  v maju je bil v Cerknem vojaški nabor. Mladi fantje godni za nabor so se zgodaj zjutraj v pražnjih oblekah in klobuki okrašenimi z rožmarinom, nageljni in trobarnimi trakovi veseli, vriskajoči in s pesmijo na ustih odpeljali na okrašenem vozu v Cerkno. Večina fantov se je nabora veselila, le nekateri pa so se zavedali, kaj ta dogodek v resnici pomeni. K naboru so fantje šli dostojanstveno in molče in mnogi med njimi v upanju, da zaradi šibkosti ne bodo potrjeni.

Naborniki iz Otaleža

V stavbi za ljudsko šolo je bila naborna komisija: vojaški zdravnik, nekaj častnikov, navadnih vojakov in Cerkljanski župan.

Rekruta so zmerili, iti je moral dvakrat sem in tja po sobi, vsakemu drugemu ali tretjemu je zdravnik pretrkal prsi, pa je bila zadeva končana. Bil je pač potrjen ali zvržen —"Tauglich ali škart "In kdor je bil potrjen, je dobil bel listek, v znak, da ga bo cesar vzel in ta si je zataknil listek za klobuk kot znamenje posebnega odlikovanja, nekateri , ki so upali ,da ne bodo potrjeni pa so ga je spravili varno v listnico kakor sodnijsko obsodbo. Kdor pa ni bil potrjen je od veselja, zato ker je bil "škart", v svojem navdušenju drugemu pripel svoj šopek na klobuk.

Matere in žene so stale pred stavbo in če se je pojavil pravi nabornik z belim listkom so planile v jok, žalostne, saj so vedele, da se lahko sinovi in možje nikoli več ne bodo vrnili.

Po pregledu so orožniki  fante stlačili v sobo, kjer so čakali dokler ni bilo prebiranje končano . Ko pa je bilo prebiranje končano, so jih postrojili pred stavbo , kjer so dokaj slovesno s tremi dvignjenimi prsti desnice, na vodi, na zemlji in v zraku, prisegli zvestobo na samega" presvitlega "cesarja in kralja, za vero in domovino.

Naborniki v Cerknem -Vir-Cerkljanski muzej 

 

Potrditev vojaške sposobnosti  je večini  pomenila posebno čast , ki so jo ponosno izražali zelo glasno z vzklikanjem " Tauglich, tauglich". Večina tistih, ki niso bili sprejeti je bila vesela , da so se izognili  vojaški službi , za nekatere  pa je zavrnitev na naboru pomenila sramoto, zato so bili mnogi izpostavljeni velikemu posmehu .

Tako eni kot drugi so po naboru zavili v gostilno in začel se je pravi praznik za krčmarje, vse gostilne so bile" okupirane" fantje so hodili iz ene v drugo. Od miz je teklo, Valovnčer  iz Lazca je raztegnil harmoniko a je skoraj ni bilo slišat , ker je vse skupaj preglasilo glasno vriskanje in petje nabornikov.  Bil je pa to tudi dan dela za žandarje in za cerkljanskega zdravnika, ki je moral od poldneva do pozno v noč šivati kožo na razbitih glavah ter obvezovati rane, kamor je pač priletelo. Potrjeni naborniki so pred fanti, ki niso bili potrjeni in pred naborniki iz drugih vasi dokazovali svojo moč . Nekateri so od veselja ali žalosti pač pregloboko pogledali v kozarec.

S hitrimi koraki se je približeval mesec oktober, ko so se morali naborniki pripravljati na odhod k vojakom. Že par tednov pred odhodom, so prejeli pozivnice dvoglavega orla, katere so ob odhodu zataknili k novemu šopku za klobuk. Počasi so začeli pripravljati na odhod in v majhen lesen kovček ( kufer)  so stlačili vso svojo skromno lastnino , ki jih bo spremljala na poti v tuje neznane kraje .

Slovo od matere ,očeta in domačih, ko so odhajali k vojakom, je bilo za vse zelo ganljivo, polno skrbi in strahu, da se ne bodo nikdar več videli. Tekle so solze. Kot takrat tudi kasneje saj se mnogi med njimi na rodno grudo niso nikdar več vrnili ...